Ja, saj to jih moti. Oni z nekaj kravcami in brez pufa jih lahko pošlje nekam.

Men so se zdeli vsi korektni vsak je zagovarjal svoja stališča in se delal ubogega.

Men se je zdelo zanimivo da se 70% mleka proda v akcijah-če je to res
-da je npr meso v sloveniji po trgovinah poceni. kar je res
-da imajo določene organizacije možnost pridobitve denarja, ki ga pa ne dobijo ker so nepovezani (sadjarji, zelenjadarji)


Tista izjava Židana zgoraj je vzeta iz konteksta.

Ko govorimo o pufih na kmetijah. najvišje imata Nizozemska in Danska -na kmetijo so ranga miljon evrov .Ena tabela je dosegljiva v temle poročilu

robinzon je napisal/a:

Tiste s sto kravami je lažje kontrolirat in izsiljevati ker imajo veliko pufa....

Oni že vedo, zakaj so jih spustili tako daleč.

https://www.youtube.com/watch?v=JO2ms-1k91k

Kar neverjetno se mi zdi ,da malo pred napovedanim protestom pride do debate o zapufanih in nezapufanih kmetih,očitno podlegate ideji "deli in vladaj".Sam protest je sicer nedomišljen in je precej očitno,da je predvolilno naravnan(drugo leto so namreč zbornične volitve),sama ideja protesta na soboto je čudna ,saj se običajno ob protestu odgovornim preda protestne zahteve ali noto.Me prav zanima ,kdo od vlade bo prisoten v soboto na del. mestu?

Sicer pa noben protest ne bo spremenil ,kakšne bistvene stvari v pozitivno smer.Slovenija je del globalnega sveta,kjer vlada konkurenčnost,vsak posamezen kmet je odgovoren sam do svoje kmetije,da je konkurenčen.Kot glavni problem konkurenčnosti Slovenskega kmetijstva niso odkupne cene ,temveč razdrobljenost,neenotnost,nekonkurenčna tehnologija,neustrezna kmetijska politika,zaostajanje neposrednih plačil napram sosednjim državam, enormne komunalne dajatve,birokratske ovire, birokratizacija stroke,neraziskovalna dejavnost univerz,kmet.svetovalne službe ,miselnosti kmetov samih,itd.
Sicer je pa v vsaki proizvodnji pomembeno razmerje med stroški inputa in outputa,ko input postane nesorazmeren z outputom pemeni slab izkupiček,podjetništvo takrat ugotovi nedonosnost dela,če delo ni donosno,je prav ,da se količina proizvoda zmanjša,ko proizvoda ni na pretek se cene le tega dvignejo in popravi se donosnost posla.
Kmetje pa kljub nedonosnosti posla silimo v povečevanje proizvodnje in povečanjem inputa za isti output in s tem svojim kupcem dajem signal,da je proizvodnja donosna le ti pa nas še bolj stiskajo z svojimi odkupnimi cenami,ker nam ne verjamejo ,da nam cene ne pokrivajo stroškov.
Seveda pa je pri kmetih samih problem ,ko se bo nekdo držal konkurenčnoh pravil, ter zmanjšal proizvodnjo,drugi pa povečal,da bi izrinil prvega,potem pa postane vsaka osnovna logika proizvodnje nesmisel.
Vse te razloge nam dajejo kmetje v Holandiji,Severni Nemčiji,Danskem...
v razmislek,kjer v tem zadnjem obdobju ob istih cenah še ni bilo kakšnih večjih protestov,res pa je ,da imajo za take in podobne situacije,kot je sedaj v kmetisvu,sklade,rentne banke in podobne zadeve,katere pomagajo kmetom z brezobrestnimi krediti za primer krize.


Kar pa se tiče Židana in njegovih ugotovitev je meni že dolgo jasno ,da je populist,kateri po večih mandatih ministrovanja,nima za pokazat,kakšnih uspehov.

To krizo katera je sedaj,bomo morali nekako prebroditi tako mali ali veliki,dobro stoječi ali zapufani.

KLjub skoraj jasnim izkupičkom jutrišnjega protesta pridemv Ljubljano.

dklemen5 je napisal/a:

Kot glavni problem konkurenčnosti Slovenskega kmetijstva niso odkupne cene ,temveč razdrobljenost,neenotnost,nekonkurenčna tehnologija,neustrezna kmetijska politika,zaostajanje neposrednih plačil napram sosednjim državam, enormne komunalne dajatve,birokratske ovire, birokratizacija stroke,neraziskovalna dejavnost univerz,kmet.svetovalne službe ,miselnosti kmetov samih,itd.

Pozabil si na majhnoooost.
Drugače pa super napisano.

Tule definitvno manjkajo naravne danosti in klimatski pogoji. Pomoje na prvem emstu. Lahko se mečeš na trepalnice ali mezinec in vse ostalo štima in je porihtano do prfekcije pa ne boš cenovno konkurenčen ostalim območjem znotraj EU, da o ZDA in Latinski ameriki ne govorimo.

V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna.

Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi.

amg skupina je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: Kot glavni problem konkurenčnosti Slovenskega kmetijstva niso odkupne cene ,temveč razdrobljenost,neenotnost,nekonkurenčna tehnologija,neustrezna kmetijska politika,zaostajanje neposrednih plačil napram sosednjim državam, enormne komunalne dajatve,birokratske ovire, birokratizacija stroke,neraziskovalna dejavnost univerz,kmet.svetovalne službe ,miselnosti kmetov samih,itd. Pozabil si na majhnoooost. Drugače pa super napisano.

Majhnost se lahko uporabi tudi kot prednost;recimo,manjša vlaganja ,boljši nadzor situacije,neposredna prodaja,itd.,pozabil sem tudi še na marsikaj drugega.

roCkY je napisal/a:

V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna. Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi.

Ravno to bi se dalo lepo regulirat z velikostjo subvencij kar že dolgo govorim, ampak so lobiji kakršni pač so.