Prva bi bila postavit nek dodaten neodvisen glas kmetov v državi.
V to bo sicer sčasoma evulirala zbornica,; a se moramo zavedat da je zbornica nasledek organiziranega svetovanja še iz enih drugačnih časov in da so v vodstvenih kadrih ljudje z 20+ let delovne dobe, ki so naučeni da se posluša oblast, politiko.
Kot taka sta dobro stičišče kmetov tale forum in revija kmetovalec, ki skrbi za sveže novice, tehnologije od zunaj.

Politika ima kar nekaj vzvodov s katerimi bi lahko malo povečala konkurenčnost, ti so predvsem zakonodajni, v obliki davkov in razdelitve subvencij- a se bojim, da bi/bo večina kmetov temu nasprotovala.
npr nepremičninski davek v višini 0,2-0,5 vrednosti kmetije, v zameno pa se kmete oprosti komunalnih prispevkov za hleve ipd. na ravni države .
- vse subvencije nad 2000 evrov gredo v dohodnino do tega zneska pa se ne plača davka (ohranjanje mikro kmetij)in nad 5.000 si upravičen le će si zavarovanec (termin aktivnega kmeta).
Večji del denarja iz EU se nameni storitvam svetovanja-kar je že nakazano v novem PRP; žal je tu premalo konkurence; zato bi bilo v začetku nujno pripeljati tuje svetovalce oz. dati kmetom to možnost.

Največ pa je na nas samih;
-da skrbimo za ugled v javnosti- se držimo predpisov (gnojenje, vožnja po cesti..) skrbimo za urejene kmetije, okolico; svoj izgled
-sodelujemo med sabo, si izmenjujemo dobre prakse
-se izobražujemo- pač vsega ti javna služba ne more prinest na krožniku

Ko enkrat kmet ne bo več opazka, bomo lažje zahtevali višje odkupne cene oz. ko bo več sodelovanja bomo znižali stroške.

Dokler pa bojo absurdne cene najemnin in zemljišč- pa naj dela tisti, ki si jih lahko privošči ostali pa usmerimo znanje in energijo kam drugam.
Ko se govori o trenutnih težavah se je že vsaj kako leto ali dve vedelo da so cene mleka- visoke(previsoke) in bi kmetje takrat dajali na stran, odplačevali višje anuitete.
Po moje tudi ni nujno le stremet k večanju črede ampak optimizirat trenutno proizvodnjo.


Še malo za hec najbolje bi bilo da država pol denarja ,ki je namenjeno kmetijstvu letno cca 150 milj. evrov, kupi 150 kmetij nekje v Vzhodni evropi in jih ponudi slovenskim kmetom v brezplačni ali minimalni najem za 40-50 let.Neka oblika kolonizatorstva. S tem bi vsi ki si želijo konkurenčnega kmetijstva bili postavljeni pred izziv, država pa bi si zagotovila prehransko neodvisnot.
To sicer delajo Kitajci in Zalivske države, kakih sto in več let nazaj pa so to delali Britanci.

amg skupina je napisal/a:

junc je napisal/a: Ne more in tudi ne bo diktirala cene. Sprijazni se. Še subvencije so eu maslo. Seveda, če ti tako rečeš..........

Nihče ne bo žrtvoval trgovinskih sporazumov za kmete sploh sedaj ne ko je šlo precej industrije v maloro. Dejmo bit realni. Ne sanjat o bučkah na smrekah. Saj sem rekel kmetje smo vpili, kupujmo slovensko, vsi napravljeni v kitajsko robo. Te stvari ne gredo zgolj v eno smer.

sebo je napisal/a:

Prva bi bila postavit nek dodaten neodvisen glas kmetov v državi. V to bo sicer sčasoma evulirala zbornica,; a se moramo zavedat da je zbornica nasledek organiziranega svetovanja še iz enih drugačnih časov in da so v vodstvenih kadrih ljudje z 20+ let delovne dobe, ki so naučeni da se posluša oblast, politiko. Kot taka sta dobro stičišče kmetov tale forum in revija kmetovalec, ki skrbi za sveže novice, tehnologije od zunaj. Politika ima kar nekaj vzvodov s katerimi bi lahko malo povečala konkurenčnost, ti so predvsem zakonodajni, v obliki davkov in razdelitve subvencij- a se bojim, da bi/bo večina kmetov temu nasprotovala. npr nepremičninski davek v višini 0,2-0,5 vrednosti kmetije, v zameno pa se kmete oprosti komunalnih prispevkov za hleve ipd. na ravni države . - vse subvencije nad 2000 evrov gredo v dohodnino do tega zneska pa se ne plača davka (ohranjanje mikro kmetij)in nad 5.000 si upravičen le će si zavarovanec (termin aktivnega kmeta). Večji del denarja iz EU se nameni storitvam svetovanja-kar je že nakazano v novem PRP; žal je tu premalo konkurence; zato bi bilo v začetku nujno pripeljati tuje svetovalce oz. dati kmetom to možnost. Največ pa je na nas samih; -da skrbimo za ugled v javnosti- se držimo predpisov (gnojenje, vožnja po cesti..) skrbimo za urejene kmetije, okolico; svoj izgled -sodelujemo med sabo, si izmenjujemo dobre prakse -se izobražujemo- pač vsega ti javna služba ne more prinest na krožniku Ko enkrat kmet ne bo več opazka, bomo lažje zahtevali višje odkupne cene oz. ko bo več sodelovanja bomo znižali stroške. Dokler pa bojo absurdne cene najemnin in zemljišč- pa naj dela tisti, ki si jih lahko privošči ostali pa usmerimo znanje in energijo kam drugam. Ko se govori o trenutnih težavah se je že vsaj kako leto ali dve vedelo da so cene mleka- visoke(previsoke) in bi kmetje takrat dajali na stran, odplačevali višje anuitete. Po moje tudi ni nujno le stremet k večanju črede ampak optimizirat trenutno proizvodnjo. Še malo za hec najbolje bi bilo da država pol denarja ,ki je namenjeno kmetijstvu letno cca 150 milj. evrov, kupi 150 kmetij nekje v Vzhodni evropi in jih ponudi slovenskim kmetom v brezplačni ali minimalni najem za 40-50 let.Neka oblika kolonizatorstva. S tem bi vsi ki si želijo konkurenčnega kmetijstva bili postavljeni pred izziv, država pa bi si zagotovila prehransko neodvisnot. To sicer delajo Kitajci in Zalivske države, kakih sto in več let nazaj pa so to delali Britanci.

Podpiram ustanovitev in tudi aktivno sodelovati nekega združenja ali kakor koli bi se že imenovalo,če bo le v namen zaščite in razvoja kmetistva.

Glede tvojega razmišljanja povečanja konkurenčnosti z novimi davki,pa le to ,da če bodo naši davki višji kot jih ima naša okolica (konkurenca),to ne pomeni povečanja konkurenčnosti temveč zmanjšanje!

Iz tega zapisa ne vem če sploh poznaš razliko med komunalnim prispevkom in nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in nadomestilom za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kot je napisal uporabnik kmetovalec ima kom.prispevek korenine v socializmu,le da je bil takrat imenovano nadomestilo za uporabo komunalne infrastrukture in nadomestilo za spremembo namembnosti zemljišča.Nadomestilo za upor.komunalne infrastrukture je pripadalo občini,nadomestilo za spremembo namembnosti pa naj bi občina uporabila za izboljšanje kmetijskih zemljišč.
Mislim da nekje okoli l. 1997 so pogruntali kom.prispevek,kateri je v enakem %,kot prej oba nadomestila skupaj,le da ta denar pripada samo občini brez zaveze porabe za izboljšanje kmet.zemljišč.Klub enkratnemu plačilu kom.prispevka ob pridobitvi grad.dovoljenja,se letno plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,le tega bi naj zamenjal davek na nepremičnine,ki pa je po informativnih izračunih višji kot dosedanje dajatve iz istega namena.Če pa misliš ,da si kmetje lahko izposlujemo oprostitve v nekem obdavčenju napram ostalim zavezancem se močno motiš, že ob sami zahtevi bi nas ostali požrli.
Skratka če hoče biti naše kmetjistvo konkurenčno tujini ne more plačevati večjih ali dodatnih prispevkov ,kot konkurenca,konec koncev tudi v tuji država preživi pa še celo z manjšimi davki.
Ravno tako se motiš ,da bo kmet pridobil na ugledu z določenimi ukrepi v tej državi,nikdar ker veliki večini prebivalstva to ugaja,da lahko kmeta zmerjajo,ker ob tem pozabijo na lastne težave ker se ubadajo s tujimi,kaj hočeš ostanek socializma,oblast pa venomer deli in deli ter vlada z blefom in pokriva navadne goljufe in tatove.

Glede cen mleka ,zaenkrat še nekako štukamo,če pa bi znižali vložke repromateriala,pa bi postalo lahko zmerno.V tujini kmetje kupujejo reprometiral v skupni nabavi ,z večjo količino artikla dosežejo nižje nabavne cene tudi za več kot 10%,me zanima kolko kmetov je pri nas pripravljeno sodelovati v tem smislu,sam sem že večkrat o tem pisal o tem v večih temah na tem forumu,pa zaenkrat ni bilo še opaziti kakšne debate okoli tega.Res so bile cenae mleka zanimive,vendar zaradi suše po svetu in pri nas,tako se višja cena mleka izničevala z višjimi stroški pridelave.Profitirali so le tisti ,kateri kmetujejo na območjih ,kjer suša ne pusti katastrofalnih posledic.

Tvoj hec ne pije vode,ker država prejemnica sredstevEU za neposredna plačila ,država ne sme porabiti za namene izven svojega območja.

Vse te in podobne ideje so imeli že naši očetje, dedje, pradedje.... In so ustanovili kmetijske zadruge. Kaj imamo sedaj od tega? Večinoma še več birokratov in bore malo koristi od njih. Vsaj večine izmed njih.

Lahko se združimo na drugačen način, ampak ne smete pozabit da bo država takoj vskočila in za vsako rešitev našla problem in ovire. Poleg tega, ko zadeva zraste moraš imeti ljudi ki se ukvarjajo z tem in postanejo birokrati......

Žal bodo bogati lobiji ki pometajo z našimi zgubami na vladi in zbornici, vedno korak pred nami pa če se na glavo postavimo.

Kmetje bi morali videt nizke cene, tudi kot priložnost, saj bojo na trgu obstali tisti, ki so konkurenčnejši posledično bojo lahko povečali proizvodnjo na račun slabših. Ob nižjih cenah je ponavadi na trgu prisotno večje povpraševanje oz. je zadevo lažje prodat.

Da bi ti znižanje za 10% kaj pomenilo, mora bi letna nabava vsaj ranga 20-30 tisoč evrov in več.
Pa še to lahko tu šteješ le krmo, gnojila,semena in mogoče čistila kaj drugega npr. nafto,elektriko , storitve pa ne.
Če že sedaj kupuješ zadeve v količini 10-20 ton oz kamionsko dostavo pri najugodnejšemu ponudniku, ne verjamem da boš dosegel še 10% popusta na to.

Da bi se dogovarjali o nekih skupnih dobavah mora imet kmetija z mlečno proizvodnjo vsaj tam 70 molznic oz 300.000-500.000 l mleka letno ali drugače nad 100.000€ prometa. Teh pa v Sloveniji spet ni toliko.

sebo je napisal/a:

Kmetje bi morali videt nizke cene, tudi kot priložnost, saj bojo na trgu obstali tisti, ki so konkurenčnejši posledično bojo lahko povečali proizvodnjo na račun slabših. Ob nižjih cenah je ponavadi na trgu prisotno večje povpraševanje oz. je zadevo lažje prodat. Da bi ti znižanje za 10% kaj pomenilo, mora bi letna nabava vsaj ranga 20-30 tisoč evrov in več. Pa še to lahko tu šteješ le krmo, gnojila,semena in mogoče čistila kaj drugega npr. nafto,elektriko , storitve pa ne. Če že sedaj kupuješ zadeve v količini 10-20 ton oz kamionsko dostavo pri najugodnejšemu ponudniku, ne verjamem da boš dosegel še 10% popusta na to. Da bi se dogovarjali o nekih skupnih dobavah mora imet kmetija z mlečno proizvodnjo vsaj tam 70 molznic oz 300.000-500.000 l mleka letno ali drugače nad 100.000€ prometa. Teh pa v Sloveniji spet ni toliko.

Ne vem ali te strah ali kaj,če bi bili vsi tako ziheraški bi še danes jedli z leseno žlicami.Koliko pa si že kupil,v skupni nabavi ,da veš toliko o cifrah,letna nabavarepromateriala je pri sedanji ceni mleka okoli 3/4 vrednosti mleka,pri nas ne dobiš kakšnih posebnih popustov tudi pri kamionu,v tujini pa je roba cenejša že brez količinskega rabata.Zakaj pa bi se nafte ne dalo kupiti v skupni nabavi?Mislim ,da se da dobiti rabat pri zadostni količini tudi pri naših naftnih trgovcih,namreč nafte ti iz tujine ne sme pripeljati trgovec -zaradi trošarin. Poglej malo na big-ko.at,to so organizirali kmetje na avstriskem koroškem.Bolj ali manj je pri nas problem razmišljanja in fovšerije.

Sem pogledal. Bolj skopi so s podatki. Ne bom zgubljal časa z brskanjem po dokumentih- ne znam toliko nemško. RAzumem le da se nekaj denarja razdeli nekaj pa ostane v kasi (za kilometrine, prireditve)

Poznam npr. LYoness, ki je ravno tako avstrijska pogruntavščina in deluje v okviru kupcev v trgovinah (t.i. cash back)- ti imajo nekje 8% popusta pri SPAR npr, DM.
Vem npr, da je pri trgovini na debelo živina- cel kamion marža cca 3%
Za gnojila in močno krmo pa si lahko pogledaš borzne cene.
Pri nafti je marža trgovca 8% mislim da to pride nekje 8 centov pri litru- ko v to všteješ prevoz, skladiščenje pa še kako malenkost hitro zmanjka prostora za kak resen popust- mogoče tam ranga 4%


KAj si vštel v stroške 3/4 cene mleka; če gledam tole http://www.clal.it/en/index.php?section=costi_latte je tekočih stroškov v povprečju cca 45% prihodkov pa še pri tem je večina nabavljena krma. Resda so podatki za2012 in veljajo za italjanski trg in je cena mleka v prihodkih 80%sam po % smo najbrž blizu.

sebo je napisal/a:

Sem pogledal. Bolj skopi so s podatki. Ne bom zgubljal časa z brskanjem po dokumentih- ne znam toliko nemško. RAzumem le da se nekaj denarja razdeli nekaj pa ostane v kasi (za kilometrine, prireditve) Poznam npr. LYoness, ki je ravno tako avstrijska pogruntavščina in deluje v okviru kupcev v trgovinah (t.i. cash back)- ti imajo nekje 8% popusta pri SPAR npr, DM. Vem npr, da je pri trgovini na debelo živina- cel kamion marža cca 3% Za gnojila in močno krmo pa si lahko pogledaš borzne cene. Pri nafti je marža trgovca 8% mislim da to pride nekje 8 centov pri litru- ko v to všteješ prevoz, skladiščenje pa še kako malenkost hitro zmanjka prostora za kak resen popust- mogoče tam ranga 4% KAj si vštel v stroške 3/4 cene mleka; če gledam tole http://www.clal.it/en/index.php?section=costi_latte je tekočih stroškov v povprečju cca 45% prihodkov pa še pri tem je večina nabavljena krma. Resda so podatki za2012 in veljajo za italjanski trg in je cena mleka v prihodkih 80%sam po % smo najbrž blizu.

Koliko pa je 45% od 0,36€,kolikor dobijo še danes kmetje v Italiji repromaterial pri nas pa je večinoma ostal na isti ravni,kot pred padcem cen.V stroške se šteje tudi še marsikaj drugega ,kot pa osnovna in močna krma.Pri nas so stroški osnovne krme višji,že iz razloga ker nimamo namakanja,kot ga imajo v Italiji kjer je ta potreben, probleme pridelave pa rešujejo organizirano že od l. 1930 naprej zato so skoraj v neulovljivi prednosti.

Tudi z 4% pri nafti bi bil zadovoljen saj pri letni porabi za okoli 10.000 € tudi to nekaj prinese.Če bi pri vsakem sortimanu nabave prišparal vsaj 4% letno to pomeni več ,kot imam stroškov z obveznim računovodstvom.Pa je marsi kje možno prišparat tudi več že z mojo količino,kaj šele pri združevanju.
Za cene gnojil si vpiši v google dunger preisse,pa si poglej kakšne so cene,za posamezna gnojila frei hof od landwitrschaft kammer rheinland -pfalz po različnih količinah.Borza ni najbolj realna ,ker so tam minimalne količine previsoke tudi za skupno nabavo

Na eno "malenkost" pa pozabljate. Da planet Zemlja zelo kmalu ne bo več zmogel intenzivnega kmetijstva. Prav tako bodo potrošniki čedalje več zahtevali ekološko hrano. V razvitih državah je odstotek teh potrošnikov neprimerno večji kot v naši zavoženi deželi. Ekološko kmetijstvo je tisto ki bo čez recimo 20 let nekaj štelo.

robinzon je napisal/a:

Na eno "malenkost" pa pozabljate. Da planet Zemlja zelo kmalu ne bo več zmogel intenzivnega kmetijstva. Prav tako bodo potrošniki čedalje več zahtevali ekološko hrano. V razvitih državah je odstotek teh potrošnikov neprimerno večji kot v naši zavoženi deželi. Ekološko kmetijstvo je tisto ki bo čez recimo 20 let nekaj štelo.

Mogoče bodo pa takrat ,boljša razmerja in bo lažje gospodariti,do tedaj je pa treba preživeti.Sicer pa me ta prihodnost nič kaj ne navdihuje,ker mislim ,da bomo bolj lačni kot siti ob takem povečanju prebivalstva na zemlji in manjšimi pridelki.