dklemen5 je napisal/a:

amg skupina je napisal/a: dklemen5 je napisal/a: Kot glavni problem konkurenčnosti Slovenskega kmetijstva niso odkupne cene ,temveč razdrobljenost,neenotnost,nekonkurenčna tehnologija,neustrezna kmetijska politika,zaostajanje neposrednih plačil napram sosednjim državam, enormne komunalne dajatve,birokratske ovire, birokratizacija stroke,neraziskovalna dejavnost univerz,kmet.svetovalne službe ,miselnosti kmetov samih,itd. Pozabil si na majhnoooost. Drugače pa super napisano. Majhnost se lahko uporabi tudi kot prednost;recimo,manjša vlaganja ,boljši nadzor situacije,neposredna prodaja,itd.,pozabil sem tudi še na marsikaj drugega.

Seveda se lahko majhnost uporabi kot prednost na takšen način kot si zapisal, ampak se pojavi problem, ki je za moje pojme največji pri slovenskem kmetijstvu in to je neorganiziranost.

roCkY je napisal/a:

Tule definitvno manjkajo naravne danosti in klimatski pogoji. Pomoje na prvem emstu. Lahko se mečeš na trepalnice ali mezinec in vse ostalo štima in je porihtano do prfekcije pa ne boš cenovno konkurenčen ostalim območjem znotraj EU, da o ZDA in Latinski ameriki ne govorimo. V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna. Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi.

Tu pa pride na vrsto stroka,vsaka naravna danost,je lahko prednost ali pa ovira,Izrael je razvil svojo vrste mlečno proizvodnjo v puščavi,Irska ima čisto drugo vrsto mlečne proizvodnje zaradi svojih naravnih danosti.Holandija spet svoj sistem,itd,praktično vsaka država v EU je svoja posebnost in te posebnosti je treba upoštevati in razviti tehnologijo ,ki odgovarja določenim danostim.Pa poglejmo še konkretno;v vseh zgoraj naštetih državah,so bili naši strokovnaki na strokovnih ekskurzijah,pa še marsikje drugje tudi,kaj so pa v zadnjem času uporabnega prinesli za uporabo v naših pogojih?Po mojem bore malo,stroka je večinoma postala birokracija,katera služi ministrstvu in ARSKTRP,za uveljavljanje zgrešene kmetijske politike,plačujemo jo pa tudi kmetje iz prispevkov za zbornico.

Simon MS je napisal/a:

roCkY je napisal/a: V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna. Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi. Ravno to bi se dalo lepo regulirat z velikostjo subvencij kar že dolgo govorim, ampak so lobiji kakršni pač so.

Kateri lobiji?
Segment naravnih danosti ni nikjer sploh upoštevan. So za to krivi politiki ali lobiji ali stroka?
Samo poglej pogoje za subvencije za zelenjavo. Pogoj glede terminov! Taka neumnost kot tu stoji bi morala odnesti celo ministrstvo. In EU to potdi.

tokemarnc je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: amg skupina je napisal/a: dklemen5 je napisal/a: Kot glavni problem konkurenčnosti Slovenskega kmetijstva niso odkupne cene ,temveč razdrobljenost,neenotnost,nekonkurenčna tehnologija,neustrezna kmetijska politika,zaostajanje neposrednih plačil napram sosednjim državam, enormne komunalne dajatve,birokratske ovire, birokratizacija stroke,neraziskovalna dejavnost univerz,kmet.svetovalne službe ,miselnosti kmetov samih,itd. Pozabil si na majhnoooost. Drugače pa super napisano. Majhnost se lahko uporabi tudi kot prednost;recimo,manjša vlaganja ,boljši nadzor situacije,neposredna prodaja,itd.,pozabil sem tudi še na marsikaj drugega. Seveda se lahko majhnost uporabi kot prednost na takšen način kot si zapisal, ampak se pojavi problem, ki je za moje pojme največji pri slovenskem kmetijstvu in to je neorganiziranost.

Pozabil sem še na marsikaj zato je na koncu itd.

Neorgaziranost pa je predvsem problem miselnosti;težko bo najti posameznika ali skupino,ki bo uspešno organiziral namesto vseh ostalih,predvsem se je potrebno vprašati kaj jaz sam lahko storim v tej smeri,bom tvorno sodeloval v skupno dobro,ali pa se bom recimo držal fovšije in rekel" če je že meni crknila krava naj še sosedu".

To je samo moj pogled seveda je mogočih še toliko kot je bralcev,konec koncev se temu reče demokracija.

dklemen5 je napisal/a:

roCkY je napisal/a: Tule definitvno manjkajo naravne danosti in klimatski pogoji. Pomoje na prvem emstu. Lahko se mečeš na trepalnice ali mezinec in vse ostalo štima in je porihtano do prfekcije pa ne boš cenovno konkurenčen ostalim območjem znotraj EU, da o ZDA in Latinski ameriki ne govorimo. V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna. Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi. Tu pa pride na vrsto stroka,vsaka naravna danost,je lahko prednost ali pa ovira,Izrael je razvil svojo vrste mlečno proizvodnjo v puščavi,Irska ima čisto drugo vrsto mlečne proizvodnje zaradi svojih naravnih danosti.Holandija spet svoj sistem,itd,praktično vsaka država v EU je svoja posebnost in te posebnosti je treba upoštevati in razviti tehnologijo ,ki odgovarja določenim danostim.Pa poglejmo še konkretno;v vseh zgoraj naštetih državah,so bili naši strokovnaki na strokovnih ekskurzijah,pa še marsikje drugje tudi,kaj so pa v zadnjem času uporabnega prinesli za uporabo v naših pogojih?Po mojem bore malo,stroka je večinoma postala birokracija,katera služi ministrstvu in ARSKTRP,za uveljavljanje zgrešene kmetijske politike,plačujemo jo pa tudi kmetje iz prispevkov za zbornico.

Mlečno proizvodnjo zelo slabo poznam!
Navedi mi lastne lastne cene produkta v državah za izhodišče in v SLO.
Kmetijstvo je veliko več kot mlečna proizvodnja. To je osnovni problem v SLO kmetijski politiki. Pri zelennjavi se je poskušalo postavljat OP-je (organizacije pridelovalcev) kot da imamo izhodišče na nivoju Nizozremske, Belgije, Avstrije, Nemčije. To se enostavnone more iziti in se tudi ni. Kmetijstvo je panoga kjer v nekaj letih bistvenih zadev premakniti ne moreš. Sploh v SLo kjer za papirologojo rabiš pol aktivne delovne dobe. Pa še to ni nujno da boš kajdosegel. Pa naj gre za rabo vodnih virov, postavitev objektov...

roCkY je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: roCkY je napisal/a: V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna. Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi. Ravno to bi se dalo lepo regulirat z velikostjo subvencij kar že dolgo govorim, ampak so lobiji kakršni pač so. Kateri lobiji? Segment naravnih danosti ni nikjer sploh upoštevan. So za to krivi politiki ali lobiji ali stroka? Samo poglej pogoje za subvencije za zelenjavo. Pogoj glede terminov! Taka neumnost kot tu stoji bi morala odnesti celo ministrstvo. In EU to potdi.

Moje mnenje je ,da bo na subvencije v EU za kmetijsko pridelavo počasi potrebno pozabiti,ker se le te zmanjšujejo in krile bodo vedno manjši del razlike med ceno pridelave in vrednostjo proizvoda,če ostane v današnjih cenovnih razmerjih.
Ravno cenovna razmerja so ena od razlik med kmetijstvom v Avstriji in Sloveniji;nekaj % nižje cene repromateriala in nekaj% višje odkupne cene kmetijam prinesejo večji dohodek z manjšimi birokratskimi ovirami in podobnimi sranji in boljšo podobo v javnosti pa kmetjistvo naredijo zanimivo.Seveda je to samo en pogled.

roCkY je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: roCkY je napisal/a: Tule definitvno manjkajo naravne danosti in klimatski pogoji. Pomoje na prvem emstu. Lahko se mečeš na trepalnice ali mezinec in vse ostalo štima in je porihtano do prfekcije pa ne boš cenovno konkurenčen ostalim območjem znotraj EU, da o ZDA in Latinski ameriki ne govorimo. V kateri panogi oz. pri katerih artiklih je SLO sploh lahko konkurenčna tudi če hipotetično pozabimo trenutno posestno strukturo?. Na kateri tehnologiji. Ekstenzivi, intenzivni nekaj vmed?. Kolikšen % populacije to lahko obvlada. Ravnino, hribovit del? Je smiselno skrčit št. gospodarstev in začet obdelovat z "tankovsko tehniko" - stroji prek 50 ton. Že razlika med prekmurjem, gorenjsko in primorsko je enormna. Odkupna cena mra biti prilagojena lokalnim naravnim in demografskim razmeram sicer se bo na dolgi rok na večino površine SLO vrnil gozd. Smrekov kot kaže ne. Kaki listavci. Če slučajno nastopi politčno/trgovinska? kriza bo pa urbana populacija hrano dobila kje. Aja to se sploh ne more zgoditi. Tu pa pride na vrsto stroka,vsaka naravna danost,je lahko prednost ali pa ovira,Izrael je razvil svojo vrste mlečno proizvodnjo v puščavi,Irska ima čisto drugo vrsto mlečne proizvodnje zaradi svojih naravnih danosti.Holandija spet svoj sistem,itd,praktično vsaka država v EU je svoja posebnost in te posebnosti je treba upoštevati in razviti tehnologijo ,ki odgovarja določenim danostim.Pa poglejmo še konkretno;v vseh zgoraj naštetih državah,so bili naši strokovnaki na strokovnih ekskurzijah,pa še marsikje drugje tudi,kaj so pa v zadnjem času uporabnega prinesli za uporabo v naših pogojih?Po mojem bore malo,stroka je večinoma postala birokracija,katera služi ministrstvu in ARSKTRP,za uveljavljanje zgrešene kmetijske politike,plačujemo jo pa tudi kmetje iz prispevkov za zbornico. Mlečno proizvodnjo zelo slabo poznam! Navedi mi lastne lastne cene produkta v državah za izhodišče in v SLO. Kmetijstvo je veliko več kot mlečna proizvodnja. To je osnovni problem v SLO kmetijski politiki. Pri zelennjavi se je poskušalo postavljat OP-je (organizacije pridelovalcev) kot da imamo izhodišče na nivoju Nizozremske, Belgije, Avstrije, Nemčije. To se enostavnone more iziti in se tudi ni. Kmetijstvo je panoga kjer v nekaj letih bistvenih zadev premakniti ne moreš. Sploh v SLo kjer za papirologojo rabiš pol aktivne delovne dobe. Pa še to ni nujno da boš kajdosegel. Pa naj gre za rabo vodnih virov, postavitev objektov...

Nizozemci navajajo lastno ceno pridelave mleka 22 centov,severna Nemčija tudi ,Bavarska pravi ,da se jim pod 26 c. ne izide,zanimivi so pa Irci;ko so stroka prišli iz ekskurzije so prišli z podatkom da je lastna cena mleka na Irskem pod 20 centov,če pa danes berem reportaže na Irskem spletu pa pri trenutni ceni 26c ne vidijo perspektive.Vsaka država sicer cene navaja za poprečno vsebnost mleka v svoji državi ,potem pride še do nekaj malega razlike.Ko so bili v Sloveniji novinarji DLZ pri dveh naših uspešnih rejcih z nadpovprečno veliko čredo v ravnini so ocenili lastno ceno mleka na 38c.

Za izboljšanje konkurenčnosti Slovenskega kmetijstva je nujno zmanjšanje birokracije,kar sem tudi v prvem prispevku navedel,ta birokracija pa je posledica nadpovprečno velikega javnega sektorja,kateri si zagotavlja svoje delo z prekomernimi birokratskimi ovirami ,si mogoče to problematiko opazil v protestnih zahtevah za jutri?

Tukaj nas primerjaš z državami, ki imajo precej drugačno zgodovino, načine odločanja, gospodarstvo
Tako, da krivit le stroko je mal težka.

Menim da je v Slo. dovolj podpore,znanja za kmeta, če jo le ta želi poiskat.

kot zanimivost angleška agencija za neposredna plačila ima 2200 zaposlenih in razdeli 2 miljardi funtov naša ima 270 in razdeli 300 miljonov pomoči-tako da smo si čisto primerljivi.

Potrebno je pogledati kdo v EU dobi največ subvencij... in kaj vse se napaja iz tega (lobiji). Nevem zakaj ste vsi proti subvencijam, namesto da bi rekli, da naj jih ne dobijo tisti, ki so že tako daleč naprej, da jih ne bi smeli potrebovati. Poglejte strukture pri nas pa še kje drugje po EU!

Če mal karikiram; v tem primeru bi tudi nekomu v sloveniji, ki ima boljšo tehnologijo, je bolj produktiven ima nižjo lastno ceno, pripadalo manj kot pa njegovem sosedu, ki je manj napreden.