junc je napisal/a:

Tukaj bo imela država bore malo vpliva. Da le čim manj ovira.

Imaš prav, država sploh ni zakonodajno telo.

amg skupina je napisal/a:

junc je napisal/a: Tukaj bo imela država bore malo vpliva. Da le čim manj ovira. Imaš prav, država sploh ni zakonodajno telo.

Ne more in tudi ne bo diktirala cene. Sprijazni se. Še subvencije so eu maslo.

[quote="dklemen5"][quote="sebo"]

dklemen5 je napisal/a:

sebo je napisal/a: Ko mi že očitaš populizem ,bi rad prebral,kje ti vidiš nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva?Sanjati o extra cenah slovenskih živil ni Le to pa par 1000 kmetov v državi z več kot 60.000 registriranimi kmetijami,težko doseže na ulici.

To bi se lahko pogovarjala dolgo v noč, sam najbrž ne bi prišla do zaključka niti ne do kakih rešitev.

Za vsako družbeno stanje je pomembo kako smo do sem prišli in tili kraji kjer živimo so vsaj že ene 500 let bolj za hajo- če me razumeš.

Slovensko kmetijstvo je prav gotovo konkurenčno na par sto mogoče tisoč kmetijah- to delno omogočajo subvencije, a bi bili tudi brez njih.
POtlej imaš pa še par tisoč kmetij do 6000 kolikor je kmetijskih zavarovancev, ki so tu zaradi raznih dejavnikov
-nadaljevanje tradicije imajo dovolj zemlje, kapitala
-so brez službe oz bi na šihtu delali za minimalca
-so pred penzijo
- nekaj jih pa vztraja še zaradi spodbud, ki jih držijo nad vodo

Vsa ostalo do 60 tisoč je bolj ko ne folklora, nadaljevanje tradicije in z resnim kmetovanjem nima neke veze. K sreči je trenutno v modi domače, ekološko, butično . A žal v sloveniji ni trga za te proizvode zaradi relativno nizke kupne moči , sam ga ocenjujem na cca 5% populacije oz. 100.000 ljudi. Drugi problem pa je da so to relativno zahtevni potrošniki, ki jim je težko ustreči.

NA nesrečo tistih, ki bi si želeli konkurenčnega kmetijstva in so ga zmožni - politika ne more podpirat le velikih kmetij, ker 50.000 malih kmetij je vseeno kar nekaj volilcev+ še nekaj drugih dejavnikov.Če pogledaš procent zemljiš, ki jih imajo v uporabi kmetije nad 100 ha smo med najnižjimi v EU (tam okoli 5% kar je še vedno 25.000 ha).


KAr se tiče geografske lege smo relativno blizu področjem, ki ali imajo več znanja kot mi Z EU ali pa boljše pogoje za kmetijstvo in cenejšo delovno silo V EU- tako da tu smo spet na izgubi. K sreči nas rešuje bližina bogatega S. Italijanskega bazena.

Vsakomur, ki si želi konkurenčnega kmetijstva priporočam, da si poišče neko nišo- teh je še dovolj; Če pa si želi kmetovat large scale in z nizkimi cenami pa naj odide ven. Tko pač žal je.

Vrednost slo kmetijstva v BDP je cca 1,5% (se pravi majhen)in država po moje ne rabi vlagat več skupnega(davkoplačevalskega) denarja v razvoj kmetijstva, da bi npr bila lastna cena mleka pod 20 centov. Ker tukaj so še ostali dejavniki, ki preprečujejo takšno kmetijstvo.
- Npr posestna struktura v UK ima 0.25% ljudi-družin cca 90% zemlje v sloveniji bi to bilo 5.000 ljudi (zanimivo toliko je nekje tudi kmetijskih zavarovancev !). Tega pri nas še v doglednem času ne bo.
-šibka kapitalska moč kmetov, trga (bank), za resno kmetijo rabiš tam cca miljon evrov
-geografija
-ostalo gospodarstvo, ki lahko z vloženim denarjem prinese več
Zato je trenutno po moje kmetijska politika uspešna- ustavilo se je zaraščanje- tako da če je potreba se lahko relativno hitro poveča pridelava. Kmetije propadajo počasneje, kot bi na prostem trgu.
Ne rečem, da je najboljša- vendar če se primerjaš z ostalo Vz EU je naša politika zagotovila obstoj tudi malemu kmetu. Tu smo sicer za Avstrijo ali Švico, a za njima smo še kje drugje.


Če se obrnem še na tvoj primer in visoko takso pri gradnji objekta.
Gorenjska je med najrazvitejšimi področji v Sloveniji, če že ne na prvem mestu; po drugi strani je Avstrijska Štajerska jug Avstrije.
Na gorenjskem je precej kmetov, zemlje pa relativno malo, Avstrijska štajerska bolj bogata z obdelovalnimi površinami. Posestna struktura je razdrobljena. In četudi ti odobrijo hlev ali npr odpišejo komunalca boš že v štartu imel vsaj 20% dražjo krmno bazo zaradi tega. Očitno je občina zadovoljna s stanjem v kmetijstvu kot je in pač z odloki omejuje neko gradnjo za katero meni, da nima večjega pomena za skupno dobro oz. rabi infrastrukturo v tolikšni meri, da mora plačat toliko kot ostali.

Kaj si mislijo avstrijci o naših podporah : )
http://www.landwirt.com/Forum/473323/Slowenien-gewaehrt-40-Investitionskostenzuschuss-bei-Schweinestallbau.html

Iskal sem kolikšen bi bil prispevek za gradnjo na Tirolskem, ki je primerljiva z Gorenjsko. V tej temi omenjajo le vrednost zemljišča na 700-1000€ po kvadratu
http://www.landwirt.com/Forum/480720/Stallbaukosten.html


Zaenkrat dovolj, ne mi zamerit,če ne bom repliciral, glih vsakemu, ki ga bo kaj zmotilo v zgornjem prostem spisu.

junc je napisal/a:

Ne more in tudi ne bo diktirala cene. Sprijazni se. Še subvencije so eu maslo.

Seveda, če ti tako rečeš..........

[quote="sebo"][quote="dklemen5"]

sebo je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: sebo je napisal/a: Ko mi že očitaš populizem ,bi rad prebral,kje ti vidiš nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva?Sanjati o extra cenah slovenskih živil ni Le to pa par 1000 kmetov v državi z več kot 60.000 registriranimi kmetijami,težko doseže na ulici. To bi se lahko pogovarjala dolgo v noč, sam najbrž ne bi prišla do zaključka niti ne do kakih rešitev. Za vsako družbeno stanje je pomembo kako smo do sem prišli in tili kraji kjer živimo so vsaj že ene 500 let bolj za hajo- če me razumeš. Slovensko kmetijstvo je prav gotovo konkurenčno na par sto mogoče tisoč kmetijah- to delno omogočajo subvencije, a bi bili tudi brez njih. POtlej imaš pa še par tisoč kmetij do 6000 kolikor je kmetijskih zavarovancev, ki so tu zaradi raznih dejavnikov -nadaljevanje tradicije imajo dovolj zemlje, kapitala -so brez službe oz bi na šihtu delali za minimalca -so pred penzijo - nekaj jih pa vztraja še zaradi spodbud, ki jih držijo nad vodo Vsa ostalo do 60 tisoč je bolj ko ne folklora, nadaljevanje tradicije in z resnim kmetovanjem nima neke veze. K sreči je trenutno v modi domače, ekološko, butično . A žal v sloveniji ni trga za te proizvode zaradi relativno nizke kupne moči , sam ga ocenjujem na cca 5% populacije oz. 100.000 ljudi. Drugi problem pa je da so to relativno zahtevni potrošniki, ki jim je težko ustreči. NA nesrečo tistih, ki bi si želeli konkurenčnega kmetijstva in so ga zmožni - politika ne more podpirat le velikih kmetij, ker 50.000 malih kmetij je vseeno kar nekaj volilcev+ še nekaj drugih dejavnikov.Če pogledaš procent zemljiš, ki jih imajo v uporabi kmetije nad 100 ha smo med najnižjimi v EU (tam okoli 5% kar je še vedno 25.000 ha). KAr se tiče geografske lege smo relativno blizu področjem, ki ali imajo več znanja kot mi Z EU ali pa boljše pogoje za kmetijstvo in cenejšo delovno silo V EU- tako da tu smo spet na izgubi. K sreči nas rešuje bližina bogatega S. Italijanskega bazena. Vsakomur, ki si želi konkurenčnega kmetijstva priporočam, da si poišče neko nišo- teh je še dovolj; Če pa si želi kmetovat large scale in z nizkimi cenami pa naj odide ven. Tko pač žal je. Vrednost slo kmetijstva v BDP je cca 1,5% (se pravi majhen)in država po moje ne rabi vlagat več skupnega(davkoplačevalskega) denarja v razvoj kmetijstva, da bi npr bila lastna cena mleka pod 20 centov. Ker tukaj so še ostali dejavniki, ki preprečujejo takšno kmetijstvo. - Npr posestna struktura v UK ima 0.25% ljudi-družin cca 90% zemlje v sloveniji bi to bilo 5.000 ljudi (zanimivo toliko je nekje tudi kmetijskih zavarovancev !). Tega pri nas še v doglednem času ne bo. -šibka kapitalska moč kmetov, trga (bank), za resno kmetijo rabiš tam cca miljon evrov -geografija -ostalo gospodarstvo, ki lahko z vloženim denarjem prinese več Zato je trenutno po moje kmetijska politika uspešna- ustavilo se je zaraščanje- tako da če je potreba se lahko relativno hitro poveča pridelava. Kmetije propadajo počasneje, kot bi na prostem trgu. Ne rečem, da je najboljša- vendar če se primerjaš z ostalo Vz EU je naša politika zagotovila obstoj tudi malemu kmetu. Tu smo sicer za Avstrijo ali Švico, a za njima smo še kje drugje. Če se obrnem še na tvoj primer in visoko takso pri gradnji objekta. Gorenjska je med najrazvitejšimi področji v Sloveniji, če že ne na prvem mestu; po drugi strani je Avstrijska Štajerska jug Avstrije. Na gorenjskem je precej kmetov, zemlje pa relativno malo, Avstrijska štajerska bolj bogata z obdelovalnimi površinami. Posestna struktura je razdrobljena. In četudi ti odobrijo hlev ali npr odpišejo komunalca boš že v štartu imel vsaj 20% dražjo krmno bazo zaradi tega. Očitno je občina zadovoljna s stanjem v kmetijstvu kot je in pač z odloki omejuje neko gradnjo za katero meni, da nima večjega pomena za skupno dobro oz. rabi infrastrukturo v tolikšni meri, da mora plačat toliko kot ostali. Kaj si mislijo avstrijci o naših podporah : ) http://www.landwirt.com/Forum/473323/Slowenien-gewaehrt-40-Investitionskostenzuschuss-bei-Schweinestallbau.html Iskal sem kolikšen bi bil prispevek za gradnjo na Tirolskem, ki je primerljiva z Gorenjsko. V tej temi omenjajo le vrednost zemljišča na 700-1000€ po kvadratu http://www.landwirt.com/Forum/480720/Stallbaukosten.html Zaenkrat dovolj, ne mi zamerit,če ne bom repliciral, glih vsakemu, ki ga bo kaj zmotilo v zgornjem prostem spisu.

Ne vem če je gorenska še najbolj razvita v Sloveniji,v pogledu kmetijskih gradenj zagotove ne,sicer pa je Avstriska štajerska veliko bolj razvita kot gorenska.Gre se predvsem za pohlep občin,katere so se obesile z enormnimi projekti,ki povrhu še niso dokončani ali pa prodani, ter jim sedaj dolgovi prinašajo ogromne probleme.zakaj je pa potem možno v sosednji občini zidati hlev z 100% poustom na komunalni prispevek,pa v mestni občini Lj.z 70 % popustom,pa še marsikateri primer bi se našel.Konec koncev rabim od komunalne ureditve le vodo in štrom in asfalt( zemljišča pod njim pa so itak še delno tudi v moji lasti,ali pa zahtevajo ,da jih odmerim sam in prenesem v občinsko last ) vse komunalne zadeve za katere občina danes zaračunava takso so pa itak moji predhodniki plačali izgradnjo ali jo še celo gradili brezplačno. Na koncu pogovora ko jih sezuješ,pa ti rečejo ,če ne zastopiš drugače je to občinski davek na gradnjo,zastopim vendar ta davek je nesorazmeren z vrednostjo stavbe.
Glede pogovorov iz tirolske je pogovor o želji izgradnje novega hleva in šupe,za kakršno izgradnjo je njegov zananec plačal pol miljona€,vendar je on prodal gradbene parcele,pa še dobro ime ima na občini z kateri povezuje tistih 500€ do 700€/m2.Zveni poznano kajne?

Če imajo sosednje občine nižje prispevke, kmetje pač lobirajte prek svetnikov, ki imajo nekaj veze s kmetijtvom, občinskih glasil ipd.

sebo je napisal/a:

Če imajo sosednje občine nižje prispevke, kmetje pač lobirajte prek svetnikov, ki imajo nekaj veze s kmetijtvom, občinskih glasil ipd.

V občini je odbor za kmetijstvo sestavljen tudi iz kmetov uspeli so izposlovati ta najnovejši popust,prej je bil kom.prispevek 60€/m2,nekaj boljše je ampak še vedno veliko.

dklemen5 je napisal/a:

sebo je napisal/a: Če imajo sosednje občine nižje prispevke, kmetje pač lobirajte prek svetnikov, ki imajo nekaj veze s kmetijtvom, občinskih glasil ipd. V občini je odbor za kmetijstvo sestavljen tudi iz kmetov uspeli so izposlovati ta najnovejši popust,prej je bil kom.prispevek 60€/m2,nekaj boljše je ampak še vedno veliko.

Komunalni prispevek, kot ga mi poznamo in plačujemo je čisto komunistična inovacija in za ukinitev te neumnosti bi morala protestirati zbornica (in še kdo).

[quote="sebo"][quote="dklemen5"]

sebo je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: sebo je napisal/a: Ko mi že očitaš populizem ,bi rad prebral,kje ti vidiš nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva?Sanjati o extra cenah slovenskih živil ni Le to pa par 1000 kmetov v državi z več kot 60.000 registriranimi kmetijami,težko doseže na ulici. To bi se lahko pogovarjala dolgo v noč, sam najbrž ne bi prišla do zaključka niti ne do kakih rešitev. Za vsako družbeno stanje je pomembo kako smo do sem prišli in tili kraji kjer živimo so vsaj že ene 500 let bolj za hajo- če me razumeš. Slovensko kmetijstvo je prav gotovo konkurenčno na par sto mogoče tisoč kmetijah- to delno omogočajo subvencije, a bi bili tudi brez njih. POtlej imaš pa še par tisoč kmetij do 6000 kolikor je kmetijskih zavarovancev, ki so tu zaradi raznih dejavnikov -nadaljevanje tradicije imajo dovolj zemlje, kapitala -so brez službe oz bi na šihtu delali za minimalca -so pred penzijo - nekaj jih pa vztraja še zaradi spodbud, ki jih držijo nad vodo Vsa ostalo do 60 tisoč je bolj ko ne folklora, nadaljevanje tradicije in z resnim kmetovanjem nima neke veze. K sreči je trenutno v modi domače, ekološko, butično . A žal v sloveniji ni trga za te proizvode zaradi relativno nizke kupne moči , sam ga ocenjujem na cca 5% populacije oz. 100.000 ljudi. Drugi problem pa je da so to relativno zahtevni potrošniki, ki jim je težko ustreči. NA nesrečo tistih, ki bi si želeli konkurenčnega kmetijstva in so ga zmožni - politika ne more podpirat le velikih kmetij, ker 50.000 malih kmetij je vseeno kar nekaj volilcev+ še nekaj drugih dejavnikov.Če pogledaš procent zemljiš, ki jih imajo v uporabi kmetije nad 100 ha smo med najnižjimi v EU (tam okoli 5% kar je še vedno 25.000 ha). KAr se tiče geografske lege smo relativno blizu področjem, ki ali imajo več znanja kot mi Z EU ali pa boljše pogoje za kmetijstvo in cenejšo delovno silo V EU- tako da tu smo spet na izgubi. K sreči nas rešuje bližina bogatega S. Italijanskega bazena. Vsakomur, ki si želi konkurenčnega kmetijstva priporočam, da si poišče neko nišo- teh je še dovolj; Če pa si želi kmetovat large scale in z nizkimi cenami pa naj odide ven. Tko pač žal je. Vrednost slo kmetijstva v BDP je cca 1,5% (se pravi majhen)in država po moje ne rabi vlagat več skupnega(davkoplačevalskega) denarja v razvoj kmetijstva, da bi npr bila lastna cena mleka pod 20 centov. Ker tukaj so še ostali dejavniki, ki preprečujejo takšno kmetijstvo. - Npr posestna struktura v UK ima 0.25% ljudi-družin cca 90% zemlje v sloveniji bi to bilo 5.000 ljudi (zanimivo toliko je nekje tudi kmetijskih zavarovancev !). Tega pri nas še v doglednem času ne bo. -šibka kapitalska moč kmetov, trga (bank), za resno kmetijo rabiš tam cca miljon evrov -geografija -ostalo gospodarstvo, ki lahko z vloženim denarjem prinese več Zato je trenutno po moje kmetijska politika uspešna- ustavilo se je zaraščanje- tako da če je potreba se lahko relativno hitro poveča pridelava. Kmetije propadajo počasneje, kot bi na prostem trgu. Ne rečem, da je najboljša- vendar če se primerjaš z ostalo Vz EU je naša politika zagotovila obstoj tudi malemu kmetu. Tu smo sicer za Avstrijo ali Švico, a za njima smo še kje drugje. Če se obrnem še na tvoj primer in visoko takso pri gradnji objekta. Gorenjska je med najrazvitejšimi področji v Sloveniji, če že ne na prvem mestu; po drugi strani je Avstrijska Štajerska jug Avstrije. Na gorenjskem je precej kmetov, zemlje pa relativno malo, Avstrijska štajerska bolj bogata z obdelovalnimi površinami. Posestna struktura je razdrobljena. In četudi ti odobrijo hlev ali npr odpišejo komunalca boš že v štartu imel vsaj 20% dražjo krmno bazo zaradi tega. Očitno je občina zadovoljna s stanjem v kmetijstvu kot je in pač z odloki omejuje neko gradnjo za katero meni, da nima večjega pomena za skupno dobro oz. rabi infrastrukturo v tolikšni meri, da mora plačat toliko kot ostali. Kaj si mislijo avstrijci o naših podporah : ) http://www.landwirt.com/Forum/473323/Slowenien-gewaehrt-40-Investitionskostenzuschuss-bei-Schweinestallbau.html Iskal sem kolikšen bi bil prispevek za gradnjo na Tirolskem, ki je primerljiva z Gorenjsko. V tej temi omenjajo le vrednost zemljišča na 700-1000€ po kvadratu http://www.landwirt.com/Forum/480720/Stallbaukosten.html Zaenkrat dovolj, ne mi zamerit,če ne bom repliciral, glih vsakemu, ki ga bo kaj zmotilo v zgornjem prostem spisu.

Zajel si kar precej vzrokov stanja v Sloveniji,kar je prava pot saj brez poznavanja vzrokov težko najdeš pravo rešitev.

Kaj pa kakšna varjanta rešiteve problemov?

amg skupina je napisal/a:

junc je napisal/a: Tukaj bo imela država bore malo vpliva. Da le čim manj ovira. Imaš prav, država sploh ni zakonodajno telo.

DRŽAVA / VLADA --je 6 / 5 črk katere so si izmislili pravniki , da lahko govorijo /delajo kar hočejo oz. se skrivajo za temi črkami in NE odgovarjajo za slabo neunčikovito delo . ................ , saj bereš /poslušaš VLADA je sklenila, odločila, sprejela , ..... brez imenovanja predlagatelja z imenom in priimkom .!!! dokler bo tako bomo še zmeraj hlapci na svoji zemlji .