To je potem 4 skupine po 3 prestave za naprej ter 3 vzvratne prestave?

Kaksne ima pa vrtljaje kardanske gredi?

3 skupine po 4 prestave + vzvratna. Naj bi pa obstajala še možnost super reduktorja.
Kardan ima 540 ter 1000 ampak moraš zamenjati zadnjo osovino.

Zavore so kaj boljse kot pri manjsih storetih ali so isti k....?

Veliko boljše. Hidravlične, mokre, lamele, ne kot pri malih modelih ki so imeli pasove. Edino spredaj bi jih lahko še imel.

Mogoče kdo ne ve zakaj je proizvodnja traktorjev v Štorah usahnila; IMT se je pri JU (= srbskih) politikih pritožil, da mu predstavlja Štore preveliko konkurenco in, da mu je začela prodaja upadati. Srbi so patriotsko ukrepali in prišla je depeša do SLO politikov, da tako ne gre več naprej, da sta dve tovarni takšnih traktorjev za JU preveč. S tem je bila usoda tovarne zapečatena in tudi zato boste našli med komentarji spletnih cajtngov nenehno zmerjanje Slovencev s hlapci.
Je pa na spletu dostopen precej podroben opis v zvezi s Štorsko proizvodnjo traktorjev.

b-pod1 je napisal/a:

Mogoče kdo ne ve zakaj je proizvodnja traktorjev v Štorah usahnila; IMT se je pri JU (beri srbskih) politikih pritožil, da mu predstavlja Štore preveliko konkurenco in, da mu je začela prodaja upadati. Srbi so patriotsko ukrepali in prišla je depeša v Štore, da tako ne gre več naprej, da sta dve tovarni takšnih traktorjev za JU preveč. S tem je bila usoda tovarne zapečatena in tudi zato boste našli med komentarji spletnih cajtngov nenehno zmerjanje Slovencev s hlapci. Je pa na spletu dostopen precej podroben opis v zvezi s Štorsko proizvodnjo traktorjev.

Zamisel o proizvodnji traktorjev je vseboval Srednjeročni program razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1971 – 1975. Ta je na pobudo Železarne Štore predvidel večjo stopnjo predelave izdelkov iz jekla in litine, kar bi se lahko realiziralo s tovarno traktorjev.

Leta 1972 je bila podpisana pogodba o dolgoročni industrijski kooperaciji s firmo FIAT, ki je predvidela skupno vlaganje v tovarno traktorjev, ki naj bi jo postavili na 15.000 m² velikem območju, delu nove industrijske cone Štore 2.

Njena izgradnja se je pričela leta 1974, svečano pa so tovarno odprli 21. junija 1977. Na otvoritvi je bil med govorci tudi predsednik firme FIAT, dr. Riccardo Chivino.

Letna kapaciteta tovarne je bila 10.500 traktorjev, v kooperaciji pa je imela Železarna Štore 40 % delež, jugoslovanski kooperanti 30 % ter FIAT 30 %. Nazivne kapacitete niso bile nikoli dosežene, saj je največja letna proizvodnja dosegla nivo 5.340 traktorjev.

Nasprotovanje iz glavnega mesta

traktor_store_1978_poljeTovarna se je v času obratovanja srečevala z velikim nasprotovanjem takratnega največjega proizvajalca traktorjev IMT Beograd, kar je skupaj s krizo na svetovnem trgu vodilo k njenemu zaprtju. FIAT je v času krize zmanjšal nakup traktorjev v Štorah, kar je povzročilo velike finančne težave in imelo za posledico zaustavitev tovarne 31.12.1985.

V času obratovanja je bilo izdelanih 35.938 traktorjev, od tega jih je šlo v izvoz 13.812. Tovarna traktorjev je na svojem višku zaposlovala 320 ljudi.

Traktorji Štore 402, 404, 502 in 504 so bili znani kot izredno kvalitetni in so še danes zelo iskani.

Tradicijo proizvodnje in prodaje traktorjev danes nadaljuje družba ITRO d.o.o. Štore, ki je največji prodajalec traktorjev grupacije New Holland

Bi pa dodal še to. Ekonomija tistega časa je slonela na domači samooskrbi, uvoz uradno ni bil dovoljen, razen če nisi dokazal, da se pri nas ne dobi točno določenega stroja. Znanec mi je povedal kako so kupovali nakladalko in so gledali za Poetingerjevo, ker je imela hidravlični dvig, SIP pač ne. In pri utemeljevanju razlogov za nakup ''zahodnega'' stroja, je SIP predložil načrte, da bo naslednji model imel tudi hidravlični dvig in so morali počakati na ''naše''.
Ker pa je bila kupna moč YU seljakov šibka, je bila cena stroja omejena, posledično tudi razvoja ni bilo. To seveda ni bil edini razlog, saj so bila tukaj še izčrpavanja podjetij v ''družbeno'' korist, politična vpletanja, politično birokratske službe nad razvojem, politično nastavljeno vodstvo nad kompetencami itd. In ko je YU trg razpadel, so podjetja, ki so bila prej zaščitena z državnim denarjem, začela konkurirati z zahodnim trgom. Povrh vsega pa je nato po vsaj nekaterih kolikor toliko razvitih, udarila še privatizacija z namenom obdržanja oblasti v rokah stare strukture (če imaš za sabo ekonomijo, imaš denar -> medije -> mnenjski vpliv -> ohranjanje privilegijev.).

Za Štore je jasno, da bi kmalu trčil ob konkurenco. Kopije fiatov bi končale kakor je klavrno kočnal UTB in bi verjetno morali vlagati velike denarje v razvoj nečesa, kar bi bilo vsaj v stiku s konkurenco. Ne pozabimo, Štore je prenehal z delom leta 1985, do leta 91 bi bilo malo časa za čudeže, če vzamemo v obzir, da so še pred zaprtjem izdelovali traktorje, katerih razvoj je segal v 60ta leta IMT je tista leta vizualno še nekoliko sledil MF-ju, ampak če primerjamo modele po opremi, je bila naša industrija ''joke'' proti ostalim.
Tudi TAM je živel, dokler je obstajala JNA od koder so prihajala naročila, ko je bil manjko naročil iz privat sektorja.
IN še glavno dejstvo, YU avto ter agro industrije ne bi bilo brez grdega zahoda (TAM, IMT, Štore, Torpedo, SIP, IMR, Tomo Vinkovič, IMV, Cimos, Tomos, Zastava, TAS,...). Med in po vojni je partija pospravila večino inteligence tudi na industrijskem področju in mesta je zavzel nesposoben, ampak lojalen kader. Razvoje je trajal le nekaj let, potem je pa šlo vse samo navzdol, dejansko je bil propad zastavljen še predno se je začelo.

IN še glavno dejstvo, YU avto ter agro industrije ne bi bilo brez grdega zahoda (TAM, IMT, Štore, Torpedo, SIP, IMR, Tomo Vinkovič, IMV, Cimos, Tomos, Zastava, TAS,...). Med in po vojni je partija pospravila večino inteligence tudi na industrijskem področju in mesta je zavzel nesposoben, ampak lojalen kader. Razvoje je trajal le nekaj let, potem je pa šlo vse samo navzdol, dejansko je bil propad zastavljen še predno se je začelo.

Tocno tako

Saj to še vedno drži, v marsikatero na pol državno podjetje se zaposluje nesposoben in odslužen političen kader, ki dejansko nima nobene vrednosti, razen pripadnosti določeni politični opciji. Ogromno vodstvenega kadra še vedno migrira med takimi firmami in firmami, ki so kakorkoli prisesane ali odvisne od države ter prisiljene tak kader sprejemati. Yuge se še vedno nismo znebili in se je še dolgo ne bomo.

mainman je napisal/a:

Saj to še vedno drži, v marsikatero na pol državno podjetje se zaposluje nesposoben in odslužen političen kader, ki dejansko nima nobene vrednosti, razen pripadnosti določeni politični opciji. Ogromno vodstvenega kadra še vedno migrira med takimi firmami in firmami, ki so kakorkoli prisesane ali odvisne od države ter prisiljene tak kader sprejemati. Yuge se še vedno nismo znebili in se je še dolgo ne bomo.

ja drži, še bolj pa me skrbi, ker na vodilna mesta tudi privat podjetij prihajajo bleferji, nesposobneži z ničelnimi delovnimi navadami, nespoštovanjem starejše generacije, ignoranco do podrejenih in z mislijo, da so nad vsemi. Taki potem najprej prisegajo na svoj velik ego, zaničujejo drugačna mnenja, ko pa gre podjetju slabo, pa smo dobri vsi, da se zapitke plačuje. Preveč bi jih rado živelo lagodno brez, da bi kaj konkretnega naredili in samo vrteli gobec v nedogled.

Ker pa gre za Štore temo, ne zaidimo še tukaj v politiko
Moje mnenje je, da je škoda, da Štore 40x serija ni bila delana na platformi Fiata 450 kakor UTB 445, ampak so vzeli šasijo od Fiata 350. Da ne bo pomote, Fiat 350 ter Fiat 300 nista na enaki osnovi, čeprav sta v originalu oba imela 2 cilinderski motor. Fiat 300 iz katerega izhaja Štore 302 je imel delno šasijo, medtem ko pa je Fiat 350 imel klasično zasnovo oz. je iz tega izhajal Štore 402/4. Fiat 450 je na pogled podoben, vendar je mnogo masivneje izvedbe. Na jugu Štore velja sicer za kakvosten, vendar nežen traktor, kar do neke mere tudi je. Zasnova menjalnika je takšna, da je v primerjavi z IMT v štartu manj reduciran, posledično je hitrejše vrtenje zobnikov, sile na sam menjalnik so manjše, zato so tudi zobniki na pogled nežnejši. Zadnji kraki so druga hiba in če se pretirava z obremenitvami, se zgodi lom na pritrdilnih vijakih.
Generalno gledano so bili za tiste čase dobri stroji, zelo primerni za strmine, okretni z dokaj nizko potrošnjo in kvalitetneje/natančnejše izdelani kakor romunski UTB.

A ni bil osnova za Store 4xx Fiat 420?