Glede "pijavk" se tudi nevednež strinja. le s to razliko, da bi "pijavke" on imenoval priskledniki. Kdo so priskledniki: banke, državni uradniki, projektanti, trgovci, pa še kdo.
Razlog zakaj je nevednež navdušen nad subvencijami pa on vidi predsem v subvencijah na površino. Za nakup strojev ali gradnjo objektov on ni dobil niti prebiti pare, zavestno. Past v katero se prejemnik takih subvencij ujame je nevednež uvidel že pred 15, morda 20 leti. Vanjo so se ujeli predvsem lakomniki. Svojo trditev dokažem z nasprotnim primerom: Znanec, zdaj star ene 60 let, po poklicu kovinar, inteligenten, razgledan, skrajno priden mož, je od očeta nasledil lepo kmetijo, 10 glav živine, imt 35, bcs kosilnica, pionir 17, tračni obračalnik, puhalnik, sušilna naprava. Do leta 2010 je napredoval do 30 glav živine, nova štala, john deer, velik zgrabljalnik, balirka, povijalka, plug za sneg pa še kaj. Na tej točki si je zaželel štalo za sto glav in še tisto kar paše zraven.
In tukaj nastopi njegova žena, nižja bančna uradnica, za fantovske oči fejst baba. "Možek odloči se: kredit (v povezavi s subvencijo) ali jaz. Če se spustiš v to avanturo se bom na licu mesta ločila"
Razsoden mož se je odločil za ženo.
Danes ima v stari, (tisti, ki jo je on zgradil, pa malo razširil, s svojim dnarjem,) štali cca 50 glav živine. Nič dolga in sina, ki študira na kmetijskem faksu.

Subvencije za površino črpa do maksimuma, kar je možno.

Lepo je imeti ob sebi nekoga, s katerim se da postavljati neke meje. Večkrat se govori, da moraš imeti ob sebi ljudi, ki te v vsem podpirajo in bodrijo...V kmetijstvu ne smeš nasedat nikomur, niti začetni lastni visokoleteči ideji ne...
Na žalost v kmetijstvu ni slabo imeti ob sebi koga, ki te zna včasih tudi malce na realnejša tla postavit, da ne narediš kakšnih korakov, ki te pripeljejo zgolj v svet številk in ko človek človeku ni več človek ampak orodje.

Ćeprav je NZ dober primer, je bila kolonija prvotno namenjena zagotavljanju hrane Veliki Britanij in je njihova trenutna politika le nadaljevanje tega.
Od daleč je tudi težko sodit ali NZ vseeno ne podpira svojega kmetijstva na drugačne načine.
Ko/če bo enkrat zmanjkalo denarja za podpore, bomo to že še lahko izkusili. Do tedaj pa s tem denarjem ravnajmo preudarno in predvsem bodimo v plusu na kmetiji.

Čeprav so trenutne podpore na površino mogoče visoke, bi bilo dobro vedet koliko je država včasih namenjala za npr. izvozne spodbude, živilskopredelovalno industrijo, kombinate, subvencije repromateriala.
Če se trenutno razdeli cca 200 milj letno, je to podoben znesek, kot ga nameni država za vojsko, le za ljudi brez investicij.

Ker je to večinoma denar iz EU je to nekje odpustek, ki ga dajo ostale države, da lahko plasirajo svoje izdelke na naš trg. Ali je to dolgoročno dobro/vzdržno , bo pokazal čas. To igro smo sprejeli z vstopom v EU. Smo v mnogo boljšem položaju kot ostale novopridružene članice, glede višine in razporeditve plačil. Je pa res, da smo kmetje vsaj na nekaterih območjih bolj komunalci, ki le ohranjamo površine. In najbrž na dolgi rok zgubljamo stik s konkurenco v tujini.

Kaj zaradi tega aprilskega sneženja bo kaj državne pomoči?

Nazadnje urejal/a sjanko 13 Sep 2018 22:19; skupaj popravljeno 1 krat

Ko boš razumel, da v naši državi maj-junij pomeni bolj julij, potem tega več ne boš spraševal....

Kaj zaradi tega aprilskega sneženja bo kaj državne pomoči?

Samo sadjari in vinogradniki dobijo oz če so tvoje območje ocenili da je bilo prizadeto za 30% in več potem daš vlogo na podlagi katere ti potem znižajo priskevke če si seveda kdo kmečko noter plačuje

Kdo in kdaj je pa kaj ocenil, ko pa je sam minister dejal, da stroka ne ve nič povedat in da se bo škoda videla pozneje (poleti, jeseni).

U vezi subvencij..eko..a ni blo rečeno da bodo izplačane do konca junija? no sicer jaz jim ne verjamem..a kdo kaj ve o tem?

Baje da začnejo eko izplačevati v ponedeljek 16.5.