Pa sej ni res, kar pišete o prednosti.
Če se prijavi mejaš, ima prednost pred vsemi kmeti z statusom.
Če se pa prijavita npr dva kmeta kot DRUG KMET, ima prednost tisti, ki mu je dohodek iz kmetijstva glavni dohodek, če je to primer pri obeh, pa prodajalec lahko izbere kupca.

TO, VSE LEPO VEDO NA UE.

23. člen
Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu:
1. solastnik;
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;
3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj;
4. drug kmet;
5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti;
6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo.
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu:
1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost;
2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje;
3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe.
Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje.
Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona.




v temu členu pod 2. točko izrecno poudari kmet (mora imeti status kmeta), kajti drugače bi lahko prišlo do situacije, da bi lahko mejaš (nekmet, je pa mejaš npr. s svojo gradbeno parcelo) imel prednost pred kmetom. To pa bi bilo ravno nasprotje tistega čemur je prednostni red v tem zakonu namenjen.
Kmet nima prednost samo v primeru, če je kupec solastnik parcele in uradni zakupnik- tukaj pa zato ker je morala ta parcela že iti skozi podoben postopek na upravni enoti ( tedaj ko se parcela dajala v najem)

pa smo spet tam, da mi je vse nerazumljivo
kako je definiran ta :
2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj;

saj hlevsko knjigo mamo, za subvencije vlagamo, torej se s kmetijstvom ukvarjamo in smo kmetje.. zakaj bi rabil status, da si kmet?
status bi po moji logiki moral pomagat nekomu v primeru, če sta dve osebi z istimi pogoji oddali ponudbo (recimo oba mejaša) , pa en nima statusa, drug pa ga ima..
če pa je en mejaš, drug pa nekaj drugega in ima status, nima kaj zraven iskat, če bi želel mejaš(brez statusa) nekaj odkupit..
mislim, da se bo potrebno pri pravnih osebah pozanimat in poiskat definicije

24. člen
V smislu tega zakona je kmet fizična oseba:
- ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka;
- ki je družinski član osebe iz prejšnje alinee, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih, določenih v prejšnjem členu;
- ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč;
- ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena.
Za kmetijsko dejavnost se šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.
Šteje se, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
Za samostojnega podjetnika posameznika po tem zakonu se šteje fizična oseba, ki je priglašena oziroma registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz potrjene zadnje bilance stanja in bilance uspeha.
Za kmetijsko organizacijo po tem zakonu se šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz zadnjega revidiranega izkaza prihodkov in odhodkov oziroma izkaza poslovnega izida.
Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo.
Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše vsebino in način preizkusa znanja iz tretjega odstavka.


V principu ta člen govori o pridobitvi statusa kmeta in za potrebe nakupa in najema definera pojem kmet. Kot sem že omenil status kmeta potrebuješ samo za uveljavljanje predkupne pravice pri nakupu oz. najemu.
Tako ti si lahko kmet za potrebe pridobivanja subvencij, nakupa živine, prodaje kmetijskih pridelkov...(tukaj so drugače definerani pogoji kdo je lahko kmet). Za potrebe nakupa in najema kmetijske zemlje, pa moraš da lahko uveljavljaš prednostno pravico - imeti status kmeta (v tekstu kmet).
Tako npr. ti tudi če si mejaš, ampak nimaš statusa kmeta, lahko to zemljo kupiš,le če nihče ne uveljavlja prednostne pravice (cel seznam) do nakupa in še potem če je več prijavljenih kupcev brez statusa kmeta je le odločitev prodajalca komu proda. Se reče da nimaš nikakršne prednosti tudi proti ostalim kupcem-tudi če ti niso mejaši (na koncu odloča prodajalec, razen v primeru ko je lastnik država-tedaj je obvezna licitacija)

Kolikor mi je znano, ima pa mladi prevzemnik pravico pred vsemi ostalimi, ne glede na ostale. Se motim?

kastelic999222 je napisal/a:

Kolikor mi je znano, ima pa mladi prevzemnik pravico pred vsemi ostalimi, ne glede na ostale. Se motim?

koliko je pa to meni znano, mislim da lahko mlad prevzemnik kupuje preko darilnih pogodb..se pravi brez oglasne deske
če gre preko oglasne deske, pa nima nobene prednosti..
naj me kdo popravi, če se motim..

honda123 je napisal/a:

kastelic999222 je napisal/a: Kolikor mi je znano, ima pa mladi prevzemnik pravico pred vsemi ostalimi, ne glede na ostale. Se motim? koliko je pa to meni znano, mislim da lahko mlad prevzemnik kupuje preko darilnih pogodb..se pravi brez oglasne deske če gre preko oglasne deske, pa nima nobene prednosti.. naj me kdo popravi, če se motim..

Tako je .... KUPUJE preko DARILNIH POGODB Sicer pa so darila obdavčena s stopnjami od 5 % do 39 %, odvisno od dednega reda (bližine sorodstva) in vrednosti "PODARJENE" nepremičnine. Pri prodajni pogodbi pa davek na promet nepremičnin znaša 2 % od davčne osnove. Važno da cesar dobi ta - veliko klobaso.....

težko človek reče da je darilna pogodba nakup. Saj že ime pove je to darilo. Pa še riziko ki ga nosiš, če ti bivši lastnik razdre darilno pogodbo (po njegovem se njegovi zavez ne držiš oz. njegovo gmotno stanje se je tako zelo poslabšalo, da more vzeti darilo nazaj) in posledično, ker prej izigraval zakon si na koncu brez denarja in zemlje

drugače je res mladi prevzemnik nima nikakršne prednosti pri nakupu

Edo_81 je napisal/a:

honda123 je napisal/a: kastelic999222 je napisal/a: Kolikor mi je znano, ima pa mladi prevzemnik pravico pred vsemi ostalimi, ne glede na ostale. Se motim? koliko je pa to meni znano, mislim da lahko mlad prevzemnik kupuje preko darilnih pogodb..se pravi brez oglasne deske če gre preko oglasne deske, pa nima nobene prednosti.. naj me kdo popravi, če se motim.. Tako je .... KUPUJE preko DARILNIH POGODB Sicer pa so darila obdavčena s stopnjami od 5 % do 39 %, odvisno od dednega reda (bližine sorodstva) in vrednosti "PODARJENE" nepremičnine. Pri prodajni pogodbi pa davek na promet nepremičnin znaša 2 % od davčne osnove. Važno da cesar dobi ta - veliko klobaso.....

http://www.kgzs.si/GV/Aktualno/V-srediscu/Novica/ArticleId/2474/Priloznost-za-mlade-prevzemnike.aspx

mladi prevzemniki imajo odpustek, glede na pisanje zgoraj.

frisko je napisal/a:

23. člen Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do nakupa določi po naslednjem vrstnem redu: 1. kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost; 2. kmet, ki zemljišče sam obdeluje; 3. kmet, ki ga določi prodajalec, razen v primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države in mora prodajalec določiti kmeta na podlagi metode javne dražbe. Kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona. v temu členu pod 2. točko izrecno poudari kmet (mora imeti status kmeta), kajti drugače bi lahko prišlo do situacije, da bi lahko mejaš (nekmet, je pa mejaš npr. s svojo gradbeno parcelo) imel prednost pred kmetom. To pa bi bilo ravno nasprotje tistega čemur je prednostni red v tem zakonu namenjen. Kmet nima prednost samo v primeru, če je kupec solastnik parcele in uradni zakupnik- tukaj pa zato ker je morala ta parcela že iti skozi podoben postopek na upravni enoti ( tedaj ko se parcela dajala v najem)

Imam podobno situacijo. Ponudnik prodaja parcelo (poleg te še več drugih, ki so drugje) katere sem mejaš. Seveda bi to parcelo rad kupil. Vendar se je prodajalec dogovoril z nekom drugim, ki bi kupil vse parcele (ki ležijo drugje in mene ne zanimajo). Na ponudbi tega ni izrecno napisal kot pogoj. Prodajalec sedaj trdi, da je bilo mišljeno kot celota in bi rad vse skupaj prodal kupcu, s katerim je bil že dogovorjen. Ali mora zdaj meni prodati parcelo katere mejaš sem ali ne. Seveda bom uveljavljal predkupno pravico.
In še nekaj, na ponudbi je napisana tudi cena, ki je pa dokaj nizka (verjetno sta tako napisala, da bi potem tudi na pogodbi bilo tako zaradi manješga davka - predvidevam pač). Če UE odobri posel med mano in prodajalcem, sem kupcu dolžan plačati toliko kot piše na ponudbi ali je pač to stvar potem dogovora med menoj in prodajalcem?