ddejc je napisal/a:

Za začetek si na papir napiši stroške. Stroški: - nakup cepilca - gorivo za prevoz z vozilom od tebe do mesta dela in nazaj do tebe - gorivo za delovanje cepilca - tvoje delo Amortizacijo vozila, ki ga uporabljaš za prevoz sem zanemaril, da je bolj enostavno. Sedaj se moraš odločiti kako boš amortiziral cepilec. Recimo, da ga amortiziraš funkcionalno kar je v tem primeru najbolj enostavno (to pomeni, da bo recimo cepilec v svoji življenski dobi scepil 100 metrov drv in v 100 metrih moraš prinesti notr njegovo vrednost, da nimaš izgube). Znesek nakupa cepilca deliš z 100 iz našega primera in dobiš prvi del cene na meter. K tej ceni dodaš še strošek goriva, ki ga porabi cepilec za cepljenje 1 metra drv, strošek tvojega dela (ta strošek lahko prilagajaš) in strošek goriva vozila za prevoz cepilca (tega si je mogoče najbolje določiti pavšalno v ceno enega scepljenega metra do neke določene kilometrine). Tako boš prišel do ene približno jasne slike kaj je najprej iz vidika stroškov sprejemljiva cena, da ne boš kupil cepilca in delal v minus. Prej kot boš amortiziral cepilec prej boš delal dobiček in s tem tudi finančna sredstva s katerimi boš kupil nov cepilec, ko bo vzdrževanja starega cepilca dražje od njegove donosnosti.

Lahko pa enostavneje, preračunaš tudi nazaj z 10-ih evrov po metru koliko jih moraš scepit, da vse to kar je navedeno pokriješ. Najprej cepilnik sam, to je 250m3 (cena recimo 2500 evrov) s tem da dela in stroškov z obratovanjem še nisi pokril. Ko cepilec pokriješ, kar ne bi smel biti problem letos, fiksnih stroškov nimaš več in s ceno 10 evrov pokrivaš le še variabilne stroške dela, goriva, zavarovanja, s tem da je za nazaj za pokrit še za 250 m3 tudi variabilnih stroškov. Seveda se cepilec ne nabavlja le za eno leto ampak za več let. Zna se ti zgodit, da boš glede na potrebe letos kupil še kakšnega.

lamza1 načeloma lahko tudi tako računa, vendar je to nesmisel. Cepilec dela zate in ne ti za cepilec zato je smiselno v izračun minimalne cene storitve vključiti tudi tekoče stroške iz obratovanja, da jih ne pokrivaš iz svojega žepa.

Pa ne pozabi vnesti malo rezerve zaradi višanja cene goriva. Če si pogumen pa lahko v računico vzameš ceno plinskega olja, dejansko pa porabljaš kurilno olje in si maneš roke s trenutno razliko 0,363€/L.
Če imaš registrirano dejavnost in te zalotijo s kurilnim oljem pade kazen. Če delaš na črno pa je večja skrb delo na črno.

Najlepša Vam hvala vsem za informacije, ki ste mi jih podali. Saj nakup cepilca niti ni tak problem, problem vidim samo v tem, kje dobiti stranke. Kmetje imajo ponavadi že vsi svoj cepilec, dal bi tudi oglase, mogoče na radio. Kje po vašem bi kmetje prej zvedeli za to storitev?

ddejc je napisal/a:

lamza1 načeloma lahko tudi tako računa, vendar je to nesmisel. Cepilec dela zate in ne ti za cepilec zato je smiselno v izračun minimalne cene storitve vključiti tudi tekoče stroške iz obratovanja, da jih ne pokrivaš iz svojega žepa. Pa ne pozabi vnesti malo rezerve zaradi višanja cene goriva. Če si pogumen pa lahko v računico vzameš ceno plinskega olja, dejansko pa porabljaš kurilno olje in si maneš roke s trenutno razliko 0,363€/L. Če imaš registrirano dejavnost in te zalotijo s kurilnim oljem pade kazen. Če delaš na črno pa je večja skrb delo na črno.

Ni nesmisel izhajati iz cene, ki jo diktira trg. To je nuja. Kdo dela za koga je floskula ker ne dela sam. Delala bosta skupaj kolikor sem ga razumel. In to bo počel, da mu nekaj ostane.
Zato ni druge kot izhajati iz tržne cene. Stroški na enoto se bodo nižali z rastjo scepljenih enot. Prav zato so vse investicije v začetku v minusu. Ker so stroški na enoto na začetku najvišji. Tako, da je glavno vprašanje - uganka zanj, obseg dela in produktivnost tega početja.

jure22 je napisal/a:

Najlepša Vam hvala vsem za informacije, ki ste mi jih podali. Saj nakup cepilca niti ni tak problem, problem vidim samo v tem, kje dobiti stranke. Kmetje imajo ponavadi že vsi svoj cepilec, dal bi tudi oglase, mogoče na radio. Kje po vašem bi kmetje prej zvedeli za to storitev?

Kam pa najraje hodijo in kaj najraje gledajo in poslušajo, da ne bi delal reklame. Sicer pa niso samo kmetje, tudi država ima veliko za scepit. Brez reklame - marketinga praktično v nobenem kšeftu ne gre.

lamza1 stroški na enoto se bodo nižali z vsako razcepljeno enoto. Vendar to njemu nič ne pomaga, če v začetku vzame tržno ceno in mu cepilec izdahne preden bo amortiziran med tem pa ustvarja večje stroške kot bi jih moral za tržno ceno, ki jo je vzel.

Zato je bil moj predlog, da naj vrže številke na papir pa bo videl kam pride. Če ugotovi, da je prišel pri ceni z minimumom na 12€/m in je za 2€/m dražji od konkurence okoli njega potem je bolje, da ne gre v takšen posel, ker ga ne bo imel dovolj ali pa celo nič. In celo zgoraj opisan scenarij.

Ko bo vrgel številke na papir bo naredil "poslovni načrt" iz katerega bo videl ali mu ideja pije vodo ali ne.
Je res, da so investicije v začetku v minusu. Vendar, če vsaj malo ne planiraš bo ta minus ostal cel čas in boš celo končal z njim. Ceneje je vreči v koš ali peč list A4 kot pa gledati doma cepilec, ki ga ne amortiziraš in ti stoji.

ddejc je napisal/a:

lamza1 stroški na enoto se bodo nižali z vsako razcepljeno enoto. Vendar to njemu nič ne pomaga, če v začetku vzame tržno ceno in mu cepilec izdahne preden bo amortiziran med tem pa ustvarja večje stroške kot bi jih moral za tržno ceno, ki jo je vzel. Zato je bil moj predlog, da naj vrže številke na papir pa bo videl kam pride. Če ugotovi, da je prišel pri ceni z minimumom na 12€/m in je za 2€/m dražji od konkurence okoli njega potem je bolje, da ne gre v takšen posel, ker ga ne bo imel dovolj ali pa celo nič. In celo zgoraj opisan scenarij. Ko bo vrgel številke na papir bo naredil "poslovni načrt" iz katerega bo videl ali mu ideja pije vodo ali ne. Je res, da so investicije v začetku v minusu. Vendar, če vsaj malo ne planiraš bo ta minus ostal cel čas in boš celo končal z njim. Ceneje je vreči v koš ali peč list A4 kot pa gledati doma cepilec, ki ga ne amortiziraš in ti stoji.

Danes imam čas. Povej mi kako bo to ugotovil? Ne moreš mi tega povedat, ker tega ni mogoče ugotoviti. Izračuna se lahko le koliko mora razcepit, da bo najprej pokril s tržno ceno cepljenja fiksne stroške to je cepilec in nato variabilne stroške dela, goriva, maziva itd.. Ali bo dosegel potrebno količino scepljenih kubikov je vprašanje za Dannyeve zvezde. Lahko pa si to izračuna na časovne enote, leta.
Pri podjetniških idejah kar tale gotovo je, da se naredi predkalkulacija z nekaj simulacijami, ampak bistvo je, da je to le orinetacijskega pomena. Zgleda, da se je možakar že odločil, zelo verjetno je cepilec tudi že kupil in če je skočil v vodo mora sedaj plavati. Ni druge. In to od enega kupa nescepljenega lesa do drugega. Tega pa je malo morje.
Vredno je poskusiti že na osnovi ocene okoliščin. Kdaj bo cepil. če ne bo letos začel?
@ddejc, če boš nadgradil svoje razmišljanje, da trg diktira navzdol naša početja in ravnanja v povečanju produktivnosti in varčnosti ter kvalitete dela, lesa karkoli in da trga ne brigajo naši stroški, ki so naša skrb, potem boš naredil pomemben korak naprej. Če trg priznava 10, ga ne briga naših 12. Ona 2 viška sta naša skrb kako jih bomo znižali. Pripomba je dobronamerna.

Kako bo ugotovil kaj? Ali se mu splača ali ne? Na način po katerem sem napisal.

Da bova nadgrajevala najino razmišljanje mi najprej povej za en primer poslovnega načrta kjer je zadeva uspela na način kot ga ti predlagaš. Jaz ga ne, priznam. Me pa zanima.

Vedno smo začeli na začetku; raziskali tržišče, razvili storitev/izdelek, oblikovali ceno in jo primerjali z ugotovitvami raziskave. Nato smo iskali možnosti, da bomo cenejši (če smo dražji) ali, da bo več ostalo v žepu ob konkurenčnosti na trgu ali pa idejo postavimo na polico, ker smo cenovno previsoko in bi si naredili samo minus. Kako točno bi to dosegli, če se tega lotimo po tvojem načinu?

Tukaj govorimo o "mali zadevi". Pri zadevi kjer so vložki po par k€ ne poznam nikogar, ki bi delal na tak način kot si ga ti napisal, ker od zraka ravno ne živiš. Osebno tega že pri 2k€ ne bi počel, če ne bi bil prej prepričan, da bom samo pozitivno ničlo lovil cel čas. Sicer je delo tudi s pozitivno ničlo in oseben zaslužek, ampak razvoja ni.

ddejc je napisal/a:

Kako bo ugotovil kaj? Ali se mu splača ali ne? Na način po katerem sem napisal. Da bova nadgrajevala najino razmišljanje mi najprej povej za en primer poslovnega načrta kjer je zadeva uspela na način kot ga ti predlagaš. Jaz ga ne, priznam. Me pa zanima. Vedno smo začeli na začetku; raziskali tržišče, razvili storitev/izdelek, oblikovali ceno in jo primerjali z ugotovitvami raziskave. Nato smo iskali možnosti, da bomo cenejši (če smo dražji) ali, da bo več ostalo v žepu ob konkurenčnosti na trgu ali pa idejo postavimo na polico, ker smo cenovno previsoko in bi si naredili samo minus. Kako točno bi to dosegli, če se tega lotimo po tvojem načinu? Tukaj govorimo o "mali zadevi". Pri zadevi kjer so vložki po par k€ ne poznam nikogar, ki bi delal na tak način kot si ga ti napisal, ker od zraka ravno ne živiš. Osebno tega že pri 2k€ ne bi počel, če ne bi bil prej prepričan, da bom samo pozitivno ničlo lovil cel čas. Sicer je delo tudi s pozitivno ničlo in oseben zaslužek, ampak razvoja ni.

Poznam ideje, ki so se uresničile brez vsakega poslovnega načrta in delujejo ter se razvijajo. Poznam pa tudi primere poslovnih in ne vem kakšnih načrtov, ki so bili narejeni pa zadeve ne delujejo in jih ni na sceni. Pestrosti okoli tega je ne vprašat, veliko.
Pri tem bi rad posebej poudaril, da je lahko vse narejeno - načrtovano prav pa ne deluje. Al se ni začelo pravi čas, okoliščine, ali pa ljudje niso bili pravi.
S poslovnimi načrti ni nič narobe, če so narejeni strokovno in ne naštancani za kakšne subvencije, kredite al kaj podobnega.

Pri svojem naštevanju si pozabil bistveno, to je podjetnika in tveganje in to da se loti svojega podviga, da skoči v vodo s svojo idejo in plava. Tudi če v formuli pozna le ceno storitve in ceno naprave. Iz zapisanega sklepam, da imate serijsko proizvodnjo nečesa, kjer postopate kot navajaš. Nikjer nisi omenil rizika v primeru, da cena vašega produkta, ki ga že prodajate, pade za 10 ali 20%. Kajti tržne cene so tudi žagica. Gor pa dol. Pa še gibajo se gor pa dol. Ali jih boste nehali delat in gledali zalogo, polzalogo in gledali zaposleni v zrak al se boste potrudili in spravili stroške pod novo streho?

Poznam tudi sam ideje, ki so se uresničile brez poslovnega načrta ali pa je iz hobija in veselja nastal konkreten posel.
Seveda, imaš tudi primere, ko so bili poslovni modeli in načrti narejeni v nulo pa zadeva ne laufa ali pa počiva na polici v omari, ker zaradi enega ali večih faktorjev ni šlo po planu.

Seveda je vsaka nova zadeva, ki se je lotiš tvegana, ker ne veš kakšen bo njen uspeh. Lahko ga predvidevaš, težje ga je realizirati, vendar se da marsikaj.
Tudi način skok v vodo in plavaj se lahko obnese, vendar je treba vseeno vedeti v kakšno vodo skačeš.

Z mojim pisanjem sem želel izpostaviti dejstvo, da je cepilec danes precej pogost kos opreme. Posledično je tudi konkurenca velika in v takem primeru moraš vedeti kje se giblješ, ker sicer lahko takoj ustreliš v minus.

No dejanski primer pri meni. V naselju je kar nekaj hiš, ki za kurjavo uporablja lesno biomaso-polena. Cepilca v ulici ni nobenega. Do sedaj smo še vsi tolkli na roke s sekiro.
Sam bom kupil cepilec, ker se ročnega dela ne grem več. Če bi planiral z njim tudi služiti bi postavil iz glave neko ceno in cepal polena po celi ulici. Edina reklama, ki bi jo rabil je samo prvi sosed, ki bi me videl kako gosposko cepam polena na cepilec.

Če bi imeli v naselju samo en cepilec bi moral že narediti izračun in na njegovi podlagi določiti ceno in jo primerjati s ceno, ki jo ima postavljeno izvajalec že prisotnega cepilca.
Če bi recimo brez nekega iskanja po zmanjševanju stroškov prišel na identično ceno kot jo ima konkurent bi lahko vztrajal pri isti ceni ali pa recimo zmanjšal strošek mojega dela in bi postal konkurenčnejši od konkurenta.
Če bi imel opremo z ugodnejšo porabo energenta za poganjanje opreme oz. boljše razmerje št. enot/obratni stroški naprave kot konkurent bi imel še tukaj rezervo oz možnost, da sem konkurenčnejši. Skočim v posel, ker se lahko grem konkurenčno.
Če pa bi že v štartu videl, da z minimalnimi stroški, ki bi jih spravil na spodnjo mejo pridem na isto ceno kot konkurent ali pa celo na višjo pa imam že v štartu problem. Naj konkurent spusti ceno za 1€ na meter pa sem oplel. Vsak bo raje počakal na konkurenta v mojem naselju, da bo prihranil 10€.

To je tisto o čemer jaz govorim. Če malce pogledaš po temi (mislim, da je ta tema) je nekdo nekaj časa nazaj (mogoče celo še sedaj) prodajal ležeči cepilc oz. že procesor za obdelavo, ker enostavno ni imel dela. Po njegovih besedah ni bil konkurenčen kmetom, ki imajo svoje cepilce in so bili cenejši od njega. Njegov cepilc je v štartu stal več kot cepilec, ki ga uporablja kmet. Kmet ga je rabil zase in postransko še zaslužil, on pa je od njega skušal živet.

Pa da ne bo pomote! Moj namen ni soforumaša prepričat, da si naj raje odpre pivo in sedi na stolu v senci, namesto da bi poskusil s poslovno idejo. Želim samo opozoriti, da je pametno vsaj osnovne številke vreči na papir in narediti čisto osnovno računico, da vidiš ali boš sploh kdaj splezal nad ničlo ali ne oz. ali imaš sploh možnost poslovno idejo razvit in jo peljat ali ne. Torej preventiva pred kurativo.

Delam pa v IT in TK industriji kjer je treba hudičevo dobro preračunati ali boš šel v nekaj ali ne in izdelati dober model in načrt, da se ne ustreliš v koleno. Konkurenca je seveda ogromna, razvoj tehnologije in storitev v polnem, divjem razmahu kjer se moraš iz dneva v dan prilagajati tržišču. Cene vsega pa so seveda precej premišljeno določene, ker sicer pogoriš čez noč.