alex93 je napisal/a:

Saj ni vsako žito, ki ni bilo škropljeno okuženo z aflatoksini in tudi ekološka žita morajo biti prosta vseh škodljivih produktov gliv, da se jih lahko krmi živalim.

ja ni rečeno, da je točno s to vrsto toksinov, vendar jih je še mnogo in edini način, da se jih znebiš je uporabljanje fungicidov ,

superkmet je napisal/a:

alex93 je napisal/a: Kemija, ki jo zaužije krava iz intenzivne proizvodnje so ostanki herbicidov, pesticidov in fungicidov s katerimi so bili škropljeni koruza in žita. Uravnovešen obrok vsaj zame ni kemija, vendar so njegove komponente negovane s prej naštetimi sredstvi in ostanki ostanejo v krmi, pa čeprav v količinah, ki niso škodljive za zdravje. Krava, ki je le seno in silažo s travnikov pa tega ne zaužije in se kemija ne prenaša naprej z mlekom, saj travnikov ponavadi ne škropimo. Potem takem so žita iz ekološke pridelave bolj zdrave za prehrano živali, čeprav so aflatoksini, ki so prisotni zaradi plesni veliko bolj škodljivi kot fungicidi (katerih ostanki v krmi so zanemarljive količine), poleg tega plesni v krmi povzročajo plodnostne motnje, težave z nogami, parklji. Kar se tiče koruze jo pa škropimo samo proti plevelom in še to v začetku rastne dobe, in ta sploh ne pride v rastlino oz. storž.

V biologiji 100% ni. Kar se tiče ostankov pesticidov, bi težko rekel, da jih v koruzi ni, čeprav jo škropiš zelo zgodaj.
Veliko zavisi od samega pesticida- njegove razpadne dobe, njegovih razpadnih produktov, nenazadnje od metode s katero določamo vsebnost pesticida v storžu.

Če bi šel študirat vso literaturo o nekem določene pesticidu, vse od njegovega nastanka, razvijanja snovi, do njegove uporabe in možnosti, ki lahko gredo narobe- bi prej odnehal, kot pa rekel da je nekaj res varno.

Pretirano zagovarjanje tako intenzivnega kot ekološkega je neumnost ali vsaj škoda časa. Dosti bolje je posvetit čas razumevanju enega ali drugega, ker v končni fazi ima vsaka snov, ki jo uporabimo v intezivnem kmetijstvu nek vpliv na ekosistem; vsako ekološko kmetijstvo pa povečuje/poveča (intenzivira) ali kako drugače spremeni naravno (brez prisotnosti človeka) produkcijo nekega prostora.

sebo je napisal/a:

superkmet je napisal/a: alex93 je napisal/a: Kemija, ki jo zaužije krava iz intenzivne proizvodnje so ostanki herbicidov, pesticidov in fungicidov s katerimi so bili škropljeni koruza in žita. Uravnovešen obrok vsaj zame ni kemija, vendar so njegove komponente negovane s prej naštetimi sredstvi in ostanki ostanejo v krmi, pa čeprav v količinah, ki niso škodljive za zdravje. Krava, ki je le seno in silažo s travnikov pa tega ne zaužije in se kemija ne prenaša naprej z mlekom, saj travnikov ponavadi ne škropimo. Potem takem so žita iz ekološke pridelave bolj zdrave za prehrano živali, čeprav so aflatoksini, ki so prisotni zaradi plesni veliko bolj škodljivi kot fungicidi (katerih ostanki v krmi so zanemarljive količine), poleg tega plesni v krmi povzročajo plodnostne motnje, težave z nogami, parklji. Kar se tiče koruze jo pa škropimo samo proti plevelom in še to v začetku rastne dobe, in ta sploh ne pride v rastlino oz. storž. V biologiji 100% ni. Kar se tiče ostankov pesticidov, bi težko rekel, da jih v koruzi ni, čeprav jo škropiš zelo zgodaj. Veliko zavisi od samega pesticida- njegove razpadne dobe, njegovih razpadnih produktov, nenazadnje od metode s katero določamo vsebnost pesticida v storžu. Če bi šel študirat vso literaturo o nekem določene pesticidu, vse od njegovega nastanka, razvijanja snovi, do njegove uporabe in možnosti, ki lahko gredo narobe- bi prej odnehal, kot pa rekel da je nekaj res varno. Pretirano zagovarjanje tako intenzivnega kot ekološkega je neumnost ali vsaj škoda časa. Dosti bolje je posvetit čas razumevanju enega ali drugega, ker v končni fazi ima vsaka snov, ki jo uporabimo v intezivnem kmetijstvu nek vpliv na ekosistem; vsako ekološko kmetijstvo pa povečuje/poveča (intenzivira) ali kako drugače spremeni naravno (brez prisotnosti človeka) produkcijo nekega prostora.

naj ugibam imate ekološko kmetijo??

superkmet je napisal/a:

sebo je napisal/a: superkmet je napisal/a: alex93 je napisal/a: Kemija, ki jo zaužije krava iz intenzivne proizvodnje so ostanki herbicidov, pesticidov in fungicidov s katerimi so bili škropljeni koruza in žita. Uravnovešen obrok vsaj zame ni kemija, vendar so njegove komponente negovane s prej naštetimi sredstvi in ostanki ostanejo v krmi, pa čeprav v količinah, ki niso škodljive za zdravje. Krava, ki je le seno in silažo s travnikov pa tega ne zaužije in se kemija ne prenaša naprej z mlekom, saj travnikov ponavadi ne škropimo. Potem takem so žita iz ekološke pridelave bolj zdrave za prehrano živali, čeprav so aflatoksini, ki so prisotni zaradi plesni veliko bolj škodljivi kot fungicidi (katerih ostanki v krmi so zanemarljive količine), poleg tega plesni v krmi povzročajo plodnostne motnje, težave z nogami, parklji. Kar se tiče koruze jo pa škropimo samo proti plevelom in še to v začetku rastne dobe, in ta sploh ne pride v rastlino oz. storž. V biologiji 100% ni. Kar se tiče ostankov pesticidov, bi težko rekel, da jih v koruzi ni, čeprav jo škropiš zelo zgodaj. Veliko zavisi od samega pesticida- njegove razpadne dobe, njegovih razpadnih produktov, nenazadnje od metode s katero določamo vsebnost pesticida v storžu. Če bi šel študirat vso literaturo o nekem določene pesticidu, vse od njegovega nastanka, razvijanja snovi, do njegove uporabe in možnosti, ki lahko gredo narobe- bi prej odnehal, kot pa rekel da je nekaj res varno. Pretirano zagovarjanje tako intenzivnega kot ekološkega je neumnost ali vsaj škoda časa. Dosti bolje je posvetit čas razumevanju enega ali drugega, ker v končni fazi ima vsaka snov, ki jo uporabimo v intezivnem kmetijstvu nek vpliv na ekosistem; vsako ekološko kmetijstvo pa povečuje/poveča (intenzivira) ali kako drugače spremeni naravno (brez prisotnosti človeka) produkcijo nekega prostora. naj ugibam imate ekološko kmetijo??

Nope.

Je ta vlak odpeljal mimo pred parimi leti.
Je čisto normalna vsega po malem.

Celo je vizija neka intenzivna mlečna proizvodnja po 2015- če bo volja in zdravje : ).

Po pravici povedano sem trenutno celo bolj proti, vsaj tako kot se trenutno uveljavlja- sam to morajo razčistit sami ekološki kmetje.

sebo je napisal/a:

superkmet je napisal/a: sebo je napisal/a: superkmet je napisal/a: alex93 je napisal/a: Kemija, ki jo zaužije krava iz intenzivne proizvodnje so ostanki herbicidov, pesticidov in fungicidov s katerimi so bili škropljeni koruza in žita. Uravnovešen obrok vsaj zame ni kemija, vendar so njegove komponente negovane s prej naštetimi sredstvi in ostanki ostanejo v krmi, pa čeprav v količinah, ki niso škodljive za zdravje. Krava, ki je le seno in silažo s travnikov pa tega ne zaužije in se kemija ne prenaša naprej z mlekom, saj travnikov ponavadi ne škropimo. Potem takem so žita iz ekološke pridelave bolj zdrave za prehrano živali, čeprav so aflatoksini, ki so prisotni zaradi plesni veliko bolj škodljivi kot fungicidi (katerih ostanki v krmi so zanemarljive količine), poleg tega plesni v krmi povzročajo plodnostne motnje, težave z nogami, parklji. Kar se tiče koruze jo pa škropimo samo proti plevelom in še to v začetku rastne dobe, in ta sploh ne pride v rastlino oz. storž. V biologiji 100% ni. Kar se tiče ostankov pesticidov, bi težko rekel, da jih v koruzi ni, čeprav jo škropiš zelo zgodaj. Veliko zavisi od samega pesticida- njegove razpadne dobe, njegovih razpadnih produktov, nenazadnje od metode s katero določamo vsebnost pesticida v storžu. Če bi šel študirat vso literaturo o nekem določene pesticidu, vse od njegovega nastanka, razvijanja snovi, do njegove uporabe in možnosti, ki lahko gredo narobe- bi prej odnehal, kot pa rekel da je nekaj res varno. Pretirano zagovarjanje tako intenzivnega kot ekološkega je neumnost ali vsaj škoda časa. Dosti bolje je posvetit čas razumevanju enega ali drugega, ker v končni fazi ima vsaka snov, ki jo uporabimo v intezivnem kmetijstvu nek vpliv na ekosistem; vsako ekološko kmetijstvo pa povečuje/poveča (intenzivira) ali kako drugače spremeni naravno (brez prisotnosti človeka) produkcijo nekega prostora. naj ugibam imate ekološko kmetijo?? Nope. Je ta vlak odpeljal mimo pred parimi leti. Je čisto normalna vsega po malem. Celo je vizija neka intenzivna mlečna proizvodnja po 2015- če bo volja in zdravje : ). Po pravici povedano sem trenutno celo bolj proti, vsaj tako kot se trenutno uveljavlja- sam to morajo razčistit sami ekološki kmetje.

Lepo slišat,da še kdo razmišlja v prihodnost sam nimam nič proti tistim,ki delajo ekološko tako kot treba z vsemi agrotehničnimi ukrepi itd. Ni mi pa všeč da nekateri izkoriščajo sistem in njive mulčajo ter tako vlečejo subvencije :/

kmetovalec je napisal/a:

Sicer ne razumem kaj si pravzaprav hotel povedati. vendar pa nekaj teorije za tiste, ki niste doma v prehrani. Pri govedu se hranilne snovi iz krme (ne glede katere vrste je, razen nekaj specialnih izjem) v vampu razstavijo na "prafaktorje" (zelo enostavne molekule). Te uporabijo bakterije (in še nekateri drugi mikroorganizmi) v vampu za "hrano" in šele maso teh bakterije, ki kasneje pridejo v pravi želodec in tanko črevo potem prebavi govedo. Seveda gre tudi pri tej prebavi naprej do razgradnje na zelo enostavne molekule, ki se lahko vsrkajo v črevesno sluznico in od tam v kri. S krvjo pripotujejo v vime, kjer se spet zelo enostavnih molekul začne nastajati mleko. Običajno okus in vonj določajo sorazmerno velike molekule in zato ne obstaja nikakršna možnost, da bi preko opisanega krogotoka prišle v mleko. Govorjenje o tem, da ima mleko npr. vonj po silaži zaradi krmljenja je bedarija. Mleko se lahko vonja navzame (za to je zelo dovzetno) iz okolja, ne pa preko krave.

Je že predolgo kar sem tole poslušal na faksu, vendar je tole napisano bolj na približno in če se ne motim se tudi te predstave o prehajanju le majhnih molekul v organizem rušijo. Nimam pred sabo tega članka, vendar naj bi določene snovi, večje molekule kot so dosedaj mislili, bile zmožne prehajat z aktivnim procesom prek črevesne stene.

Ko je že govora o aflatoksinu to ni ravno preprosta molekula pa se najde v mleku in kar lepo prepotuje skozi cel sistem
http://en.wikipedia.org/wiki/Aflatoxin

Potlej je pa še ena teoretična možna pot, ki se mogoče zanemarja- prehod snovi preko dihal.

Ko smo ravno pri vonju/okusu- v EU se opušča kastracijo oz. se dela prek vakcinacije (ne vem kako je trenutno stanje pri nas).
Bral sem članek v reviji Pig Progress in je zanimiva ugotovitev, da je v hlevu kjer je slabši zrak z več smredčimi snovmi , večja pojavnost merjaščevega vonja .
Nisem našel tistega članka, je pa eno izmed priporočil tule za zmanjševanje vonja- boljša higiena
http://www.pigprogress.net/Home/General/2011/7/BPEX-Controlling-boar-taint-in-pork-PP007568W/

Človekov voh je kar precej natančen senzor in zazna že zelo majhno koncentracijo določene snovi v zraku.

V teoriji je res tako kot pišeš, vendar biologijo, naravo nismo mi ustvarjal in nas vedno znova preseneti ali kaj nauči- kakor pač gledaš.