Pa da ne bo pomote, sam ne oporekam strokovnim razlagam - govoril sem o osebnem okusu z vidika potrošnika. Nekako se opazi razlika med mlekom in mesom, če so živali iz intenzivne reje ali pa so samo na suhem senu, občasni paši ter žitu.

FFarmer je napisal/a:

Pa da ne bo pomote, sam ne oporekam strokovnim razlagam - govoril sem o osebnem okusu z vidika potrošnika. Nekako se opazi razlika med mlekom in mesom, če so živali iz intenzivne reje ali pa so samo na suhem senu, občasni paši ter žitu.

Osebni okus običajno določajo predsodki in gre pogosto za placebo efekt. Če daš oceniti okus "slepemu" potrošniku (ki nima informacij o tem kakšnega izvora je izdelek) potem pa taiste izdelke daš še enkrat poskusiti istemu potrošniku ampak jim daš etikete o izvoru izdelka, in če to ponoviš še tretjič vendar tokrat z napačnimi etiketami, si lahko prepričan (to je bilo že velikokrat znanstveno dokazano), da se rezultati ocen ne bodo ujemali.
To ni nič slabega. Konec koncev lahko kmetje to tudi izkoristijo za višji prihodek, ko lahko določene izdelek (npr. seneno mleko) prodajajo dražje. Samo nikar tega ne širiti kot resnico in omalovaževati tiste, ki več dajo na znanje kot na pravljice.

kmetovalec je napisal/a:

Samo nikar tega ne širiti kot resnico in omalovaževati tiste, ki več dajo na znanje kot na pravljice.

No saj zato sem pa dopolnil svojo prejšnjo izjavo s tem, da je bilo mišljeno le na podlagi osebnega okusa in ne na podlagi znanja

Tema je zelo "primerna" naslovu MODERATORJI

Hvala za opozorilo - nadaljujte s debato tukaj!

M GTC

Kisanje mleka: Ko temperatura mleka pade pod 20°C bakterije zaradi katerih se mleko skisa preidejo v stanje mirovanja. Nam neželjene bakterije se v tem temperaturnem območju počutijo odlično, kar ima za posledico "sluzavo kislo mleko". Mleko, ki ga želimo skisati ne sme biti hlajeno ali mu je potrebno dodati malo že skisanega, ob upoštevanju primetne temperature bi se morala hlajeni in nehlajeni skisati približno enako. Nekaj malega mleka smo včasih prodali doma in so takšnega za kisat naročili v naprej, da se ga ni hladilo. Nihče ni rekel da se takšno mleko nebi hotelo skisat (vzorci mleka nam kažejo zelo nizko vrednost mikroorganizmov), s hlajenim pa so imeli probleme.

Okus mleka: Krma vpliva na okus mleka, vendar v dosti manjši meri kot bi si mislili. Po lastnih izkušnjah na okus mleka bolj vpliva KVALITETA krme in pravilno sestavljen obrok. Če je obrok narobe sestavljen, se v vampu dogaja marsi kaj in to se pozna na mleku.

EKO mleko: Kar sm imel stikov z kontrolorji mleka so se praviloma zgražali nad kvaliteto mleka iz ekoloških kmetij. Problemi so z vsemi parametri. Se da z ekološko proizvodnjo dobiti zelo visoko kvaliteto, vendar... Poblem vidim v tem, da so kmetom prdstavljali eko kot počitnice, ki so dobro plačane. V takšni pridelavi je treba vložit znatno več sredstev, časa in znanja, da prideš do primernega proizvoda. Teh treh stvari pa je na slovenskih kmetijah premalo. Znanje vse prevečkrat podajajo kvazi eko guruji, ki bi jih bilo dobro poslati na pregled v Lj-Polje...

No pa še človk kaj novega zve, torej čisto po sreči nimamo problema s kisanjem mleka. Zakaj? Za doma mleko vzamemo tisto, ki ostane v cevi od črpalke do hladilne cisterne, torej tisto, ki ga ne ohladimo.

Na okus pa tako kot pravi strojnik vpliva predvsem nepravilna prehrana, pri pravilni prehrani molznic v okusu mleka naj ne bi bilo nekih razlik pa naj si bo eko ali intenzivna reja. Enako je glede kvalitete eko in intenzivno pridelanega mleka. Lako imamo super eko pridelano in super intenzivno pridelano mleko, vse zavisi od obroka.

In kaj sem jaz napisal v eni drugi temi... "krava pri gobcu molze" tako, da če pravite, da vse zavisi od obroka, potem se res vprašam kje dobi krava futer če ne pri gobcu
Dokler pa nekateri ne bodo imeli razširjen pogled dalj od sosedovega kozolca in si bodo k srcu jemali komentarje na 24ur in razmišljanje soforumašev in se obnašali kot "užaljeni otroci" bo situacija taka kot je! Pa ne samo v tej temi, tudi v drugih temah. Ubistvu sploh ni problem to kar sem napisal, @franjoja bolj skrbi če bo to prebral en meščan.
Vsem vam priporočam branje knjige Krave molznice! Vi pa še naprej farbajte ljudi namesto da bi jajca v tem času

Še vedno me jezi pisanje nekaterih (@same_delfino35, daj zavraga že enkrat preberi, da piše »da me jezi« in ne da sem užaljen), ki intenzivno mlečno proizvodnjo postavljajo v napačno luč. Pa naj nihče tega ne jemlje osebno ali zaradi tega kar je napisal, misli da je komu stopil na žulj ali rep. Forum se nanaša na kmetijstvo in tema o kateri govorimo je ekološka oz. intenzivna prireja mleka. Torej nismo na mestni ali vaški tržnici med branjevkami, da bi lahko vse povprek »šinfali« ali obrekovali. To pa hkrati ne pomeni, da svojih mnenj ne smemo izražati. Seveda jih lahko, ampak je zaželeno, da jih tudi primerno utemeljimo. In navedbe »prehranska dopolnila, ki so sama kemija« ali »mleko iz intenzivne proizvodnje …. se sploh ni skisalo« ali »…poskrbi za prehrano živine in kupuje kemijske sestavke…« ali še kaj podobnega so neutemeljene in po mojem skromnem mnenju tudi napačne. Zakaj? Zato ker so povečini obrok intenzivnih mlečnih proizvodenj sestavljeni iz: sena, slame, dehidrirane lucerne, kurzne in travne silaže, beljakovinskih in energetskih dodatkov (repica, sončnice, soja, pšenica, ječmen, tritikala, koruza, …) vitaminov, mikroelementov, melase, … In kaj je tukaj spornega, kaj je tukaj kemija (proces proizvodnje MVD-jev in krmil???). Vse skupaj pa je samo preračunano tako, da je glede na genetski potencial krave obrok ustrezno sestavljen in uravnotežen. Že mogoče , da komu takšno mleko ne diši, ampak to še ne pomeni, da ga je sam kemija in da se tako mleko sploh ne skiše.
Da se pa dogajajo napake tako v eni reji, kot drugi pa sem že napisal in tam lahko potem iščete vzroke za kakršne koli pomisleke, ampak s tem ne mečite slabe luči na celotno mlečno proizvodnjo. Pa še nekaj, vsi tisti ki imamo intenzivno mlečno proizvodnjo nismo pisali o slabostih in pomanjkljivostih eko pridelave, pa ne za to ker jih ni, ampak ker vsaj z moje strani, to ne bi bilo pošteno (podajati splošna mnenja o nečem, kar ne poznaš dovolj).
In @same_delfino35, če boš svoja stališča korektno utemeljil, bom jaz pa še kdo drug tvoje mnenje čisto enostavno sprejel in se ne bom pritoževal, dokler pa gre za nestrokovno nakladanje, se pa kaj hitro ti lahko znajdeš tam, kjer trdiš da smo drugi. In ne vleči se iz »dreka« z izjavo da krava pri mavlu molze. To že vsi vemo!

Kemija, ki jo zaužije krava iz intenzivne proizvodnje so ostanki herbicidov, pesticidov in fungicidov s katerimi so bili škropljeni koruza in žita. Uravnovešen obrok vsaj zame ni kemija, vendar so njegove komponente negovane s prej naštetimi sredstvi in ostanki ostanejo v krmi, pa čeprav v količinah, ki niso škodljive za zdravje. Krava, ki je le seno in silažo s travnikov pa tega ne zaužije in se kemija ne prenaša naprej z mlekom, saj travnikov ponavadi ne škropimo.

alex93 je napisal/a:

Kemija, ki jo zaužije krava iz intenzivne proizvodnje so ostanki herbicidov, pesticidov in fungicidov s katerimi so bili škropljeni koruza in žita. Uravnovešen obrok vsaj zame ni kemija, vendar so njegove komponente negovane s prej naštetimi sredstvi in ostanki ostanejo v krmi, pa čeprav v količinah, ki niso škodljive za zdravje. Krava, ki je le seno in silažo s travnikov pa tega ne zaužije in se kemija ne prenaša naprej z mlekom, saj travnikov ponavadi ne škropimo.

Potem takem so žita iz ekološke pridelave bolj zdrave za prehrano živali, čeprav so aflatoksini, ki so prisotni zaradi plesni veliko bolj škodljivi kot fungicidi (katerih ostanki v krmi so zanemarljive količine), poleg tega plesni v krmi povzročajo plodnostne motnje, težave z nogami, parklji. Kar se tiče koruze jo pa škropimo samo proti plevelom in še to v začetku rastne dobe, in ta sploh ne pride v rastlino oz. storž.

Saj ni vsako žito, ki ni bilo škropljeno okuženo z aflatoksini in tudi ekološka žita morajo biti prosta vseh škodljivih produktov gliv, da se jih lahko krmi živalim.