Slučajno imam oba; Zetorja 6245 in Štore 504, pa lahko rečem, da je Štore ena velika skup pacarija zastarelega in po naše posodobljenega Fiata. Prva katastrofa je vstopanje v traktor, mimo blatnika - sranje. Spodaj spredaj je kabina poševno prisekana nazaj, da je vse še bolj ozko in vrata tako čudno izgledajo na tistih pantih in te mimogrede usekajo po riti. Kabina je zadaj tako narejena (spet poševna), da ti vsak dež, brez zaprte zadnje šipe teče za vrat. Super je tudi pogruntacija, da prestopiš visok prag in stopiš 30cm nižje v tisto korito. Hrup med vožnjo v kabini pa je pri Štoretu itak tak, da ga verjetno nihče ne premaga. Druga zadeva je vklapljanje sprednjega pogona, ki ga lahko pri ZETORJU vklopiš in izklopiš kadarkoli, pri Štoretu pa samo ko je pri miru. Prestavljanje ja katastrofalno, ker se zobniki veliko hitreje vrtijo kot pri Zetoju. Tudi za opevano hidravliko Štoreta niste povedali, da ne moreš imeti sproščene hidravlike (npr. ko spustiš kiper navzdol) ampak moraš ves čas držati ročko v nekem položaju, da se ti prikolica spusti nazaj. Pogruntacija je tudi tista ročka (iz nje je menda nastal LIFTOMATIC), ko ti stranske poluge ne grejo do konca navzdol in prestaviš ročico pa imaš samo zgornji in spodnji končni položaj. Edino kar je tu boljše od ZETORJA je natančnost hidravlike pri dviganju in spuščanju. Vklop kardana sploh ne moreš primerjat med obema, ker ima Zetor posebno ročico za sklopko. Je pa Štore neprimerno bolj poskočen kot Zetor. Zetor je za vožnjo po cesti mercedes proti Štoretu. Za v gozd pa je bolj obratno, ker je Zetor prevelik... Je pa po moje Štore prelahek za 50 konjev. Še enkrat pa trdim, da mora biti tiste, ki so konstruirali kabino sram, ker niso naredili funkcionalne kabine.

njofra je napisal/a:

Slučajno imam oba; Zetorja 6245 in Štore 504, pa lahko rečem, da je Štore ena velika skup pacarija zastarelega in po naše posodobljenega Fiata. Prva katastrofa je vstopanje v traktor, mimo blatnika - sranje. Spodaj spredaj je kabina poševno prisekana nazaj, da je vse še bolj ozko in vrata tako čudno izgledajo na tistih pantih in te mimogrede usekajo po riti. Kabina je zadaj tako narejena (spet poševna), da ti vsak dež, brez zaprte zadnje šipe teče za vrat. Super je tudi pogruntacija, da prestopiš visok prag in stopiš 30cm nižje v tisto korito. Hrup med vožnjo v kabini pa je pri Štoretu itak tak, da ga verjetno nihče ne premaga. Druga zadeva je vklapljanje sprednjega pogona, ki ga lahko pri ZETORJU vklopiš in izklopiš kadarkoli, pri Štoretu pa samo ko je pri miru. Prestavljanje ja katastrofalno, ker se zobniki veliko hitreje vrtijo kot pri Zetoju. Tudi za opevano hidravliko Štoreta niste povedali, da ne moreš imeti sproščene hidravlike (npr. ko spustiš kiper navzdol) ampak moraš ves čas držati ročko v nekem položaju, da se ti prikolica spusti nazaj. Pogruntacija je tudi tista ročka (iz nje je menda nastal LIFTOMATIC), ko ti stranske poluge ne grejo do konca navzdol in prestaviš ročico pa imaš samo zgornji in spodnji končni položaj. Edino kar je tu boljše od ZETORJA je natančnost hidravlike pri dviganju in spuščanju. Vklop kardana sploh ne moreš primerjat med obema, ker ima Zetor posebno ročico za sklopko. Je pa Štore neprimerno bolj poskočen kot Zetor. Zetor je za vožnjo po cesti mercedes proti Štoretu. Za v gozd pa je bolj obratno, ker je Zetor prevelik... Je pa po moje Štore prelahek za 50 konjev. Še enkrat pa trdim, da mora biti tiste, ki so konstruirali kabino sram, ker niso naredili funkcionalne kabine.

Bravo. Podpišem se pod tvojo objavo.

Bodimo realni, in če gremo v leto 1990 si upam trditi, da je bil takrat Fendt ali Steyr ali JD ali MF kot traktor. Zetor je bil konj. Ursus je bil osel in Štore koza.

mislim da se motiš...štore je mnoge kmetije vzdvignil(nimamo doma štoreta)

Roskar je napisal/a:

mislim da se motiš...štore je mnoge kmetije vzdvignil(nimamo doma štoreta)

Seveda so takrat na slovenskem kraljevali Jugoslovanski traktorji (IMT, Štore...). Takrat so bili ti traktorji novi in vsak nov traktor vzdigne kmetijo.

Ko je debata o preminulih Štoretih(čeprav še danes služijo svojemu namenu), sem se sam spomnil pričanja mojega strica enkrat ob kavici. Dejal je, da je takoj po koncu uporabe volov za vleko kupil tistega leta 79 ali 78 Štoreta 404 brez kabine. Ko je se peljal skoz njegov domač kraj so ljudje obstali in gledali ko sedno čudo.če je oral, so prišli možje na njivo. To je bil tistega leta traktor oh in ah.Drugo leto je dokupil še kabino, čez kakih 8 let pa mu je na kmetijo na pomoč prišel še eden legendarni jugoslovanjski trator Torpedo 55tx. A je bilo znano, da ko je Torpeto zaradi okvari crknil, je vso delo potem opravil do konca štore, ki pa se ne spomnim ,da bi zatajil le enkrat samkrat pri basanju gnoja z nakladalcem, ko je od velike starosti crknila niskotlačna črpalka(membrane) . Skratka Štore je legenda in še enkrat škoda, da firma ni furala naprej. Stric je traktor prodal enemu v moji okolici in jaz ga slučajno srečal po lutanju po gostilnah.Takoj sem ga prepoznal. Pa ga povprašal če zadovoljen- trdil je popolnoma,le pojamral mi je, da je diler med preprodajo prodal posebej eno od dveh pripadajočih lopat za nakladalec in seveda 2x zaslužil.No takrat sem uvidel, da se nam kupcem niti sanja ne kar se je pred nakupom z traktorjem godilo.No jaz za tega vem, ker sem ga vrsto let uporabljal.

Saj imaš prav @reider.

Bom pa še jaz povedal nekaj o mehanizaciji. Leta 1972 sta GG Marenberg in Državno posestvo Marenberg (zdaj Radlje ob Dravi), s skupnimi financami kupila tri traktorje IMT 533. Te mašinice so gnali do nezavesti, dokler niso leta 78' kupili dva IMT 560 in leta 80' enega IMT 577. Leta 79' sta šla dva od treh 533 na odpad, kot izrabljena in uničena traktorja. Moj oče, ki je bil furman je izvedel za to in šel pogledati odpadna IMT-ja. Enega je vzel, hotel je plačati vendar so se mu smejali, ker je bilo namenjeno za na odpad. Vendar, ko se je naslednji dan pripeljal na Pohorje s traktorjem in gumi vozom, so bili pa malo drugačnega mnenja. V okolici Radelj so imeli do leta 80' le trije traktor, en posestnik "Hedl" je imel Steyrja 18, žabo, "Borštnik" je imel Ursusa C-335, moj oče pa je imel dotrajan in uničen IMT 533. Leta 81' je kupil 542 in leta 85' 560, tako je leta 83' prodal 533 "Poldetu", ki je bil nekoč direktor Pekarne Radlje. Ta gospod ima ta traktor še danes. Kolikor ga vidim, je še letos oral z dvobrazdnim IMT plugom. Res je, da je leta 96' kupil nov IMR motor s 42 konji, ampak ne smemo pozabiti da je bil traktor že leta 79' za na odpad. In, svaka čast tistemu, ki uspe storiti bilokaj IMT-ju 539, da ta traktor ne bi več deloval. To so bili časi, ko so znali narediti nekaj neuničljivega.

Oba imata prav "Reider" in "Zetor 6245" glede IMT533 in Štoreta.
Problem IMT in Štoreta je bil v tem, da so pri IMT ju Masseya dobili licenčno menda leta 1952 in niso do danes naredili na menjalniku nič razen, da so začeli vgrajevat zaporo diferenciala (špero) in dvostopenjsko sklopko za vklop kardana (moram priznat, da to gvorim za 5 let nazaj - mogoče je že danes drugače). Se pravi, da je izvedba stara 60 let (nekaj takega kot stare STEYR žabe). Nič niso naredili na zavorah, elektriki, krmiljenju hidravlike (zato je treba kupovat dodatno pomožne krmilne ventile), vgradnji kvalitetnega sprednjega pogona. Niso znali naredit "gasa" na pedalo. So pa naredili kabino, ki je neposrečeno postavljena na traktor, pa izvedbeno spet stara že vsaj štirideset let. Pri Štoretu je bilo enako. Če je vgrajen IMR motor dober (???), so vse drugo kar so spremenili brcnili v meglo, kot sem že napisal jih je lahko sram. Oboji niso znali izdelat in vgrajevat kvalitetne avtomatske kljuke za enostaven priklop enoosne prikolice. Pri Štoretu npr. niso znali naredit malo manjši obračalni krog in je traktor tako neokreten da je groza (ima zelo malo einšlaga), za točenje goriva moraš odpret haubo in imet poseben lijak, ker iz kante ne moreš nalit goriva. Olja ne moreš nalivat drugače kot da z eno roko držiš lijak, ker je tik pod robom trdo vstavljena kovinska mrežica (kot da nalivamo olje s katerim smo pekli pomfri in ga moramo precedit). Gred za sprednji pogon zaradi slabega vskočnika, rada izpade in posledice so lahko smrtne. blokada diferenciala je igračka, ki jo hitro zlomiš... Elektrika pod volanom (nedostopnost) in tistih bogih par varovalkje pa poglavje zase.
Trg pa še danes išče takšne (beri cenejše) traktorje zato so še oboji v uporabi.
Pa še ena npr., ko je bilo govora o invertorju. Imamo enga STEYRja 18kM letnik 1971, pa ima invertor (pet prestav, naprej nazaj). Avstrijci so pa znali.

ni samo problem koliko so znali, ampak tudi koliko je bil trg pripravljen (sposoben) plačat.
jaz bi danes rade volje kupil nekaj solidnega, mehanskega, 60 ali 70 konjca s 4x4, ki lahko kar nekaj popije, ki ni strašno komforten ampak ne stane 30.000€
in poleg tega se o ergonomiji resno govori 15, morda 20 let.
vse kabine na zadnjih variantah štoreta pa tudi niso spredaj postrani odrezane.

Vse vredu in prav, saj zetor, ursus in imt so tudi dobri traktorji za svoj namen, ampak kaj me najbolj moti pri njih je to, da imajo zakomplicirano nenatančno hidravliko in hidravlično črpalko v ohišju menjalnika, medtem ko ima štore na dostopnem mestu.

Hidravlika je spet poglavje zase:

-Pri Zetorju 6245 se kardan vklopi pri nizkih obratih motorja in brez pritiska na sklopko. Brezveze.

-Na Ursusu C-360 je kardan vklopi z pritiskom na sklopko, to je že bolj katoliško. Vendar hidravlika ne dela, če kardan ni vklopljen. V glavnem, ko ti priklopiš kosilnico moraš dat kardansko gred v kabino in iti do travnika, ter je tam priklopiti.