bojc je napisal/a:

kar se tiče elektike ne more imeti tako majno porabo. Pri nas je poraba pozimi 7,5kWh na dan, kar znese 233 kWh na mesece in račun cca 48eur na mesec. In kaj je priklopljeno - dve črpaliki na centralni, varčne luči v hiši, en hladilnik in pozimi dve zmrzovalni skrinji razreda A in druga B, v poprečju dnevno en pralni stroj cunj in televizija zvečer. Če poleti dela samo Lenthermova toplotna črpalka zrak voda, se račun dvigne za 10EUR. Če ima možakar res toliko opreme v hiši ni teorije o tako mali porabi. Se pa za javnost lepo sliši in to ljudje tudi kupijo.

Točno tako! Dandanes, je "keč" v tem, ne kako kakovosten izdelek ali bilo kaj prodati potrošniku, ampak kako nekaj zaviti v celofan, da se ta reč sliši zelo dobro, bajno zaslužiti,... pa če stvar deluje ali ne.

Enako je z brunaricami: Marketinška fora, naravno, čudovit ambient, konstantna tempreratura tudi brez dogrevanja,... marketing,... Dejstvo ti ljudje, ki prodajajo to, ne vedo o gradbeništvu kaj veliko, njim je važno vedeti kako dobro prodati in zaslužiti.
Enako je pri traktorjih: Prideš na sejem, ali do prodajalca, pa povprašaš za neki traktor točno določene parametre in je odgovor skoraj sledeč: Ima 4 kolesa, je xyz barve, stane xxk€, za ostalo moram pa pogledati v homologacijo, tam tako ali tako mora to biti navedeno.

Citiram:

@JFT in @suzica mislm, da sta pa sedaj že oba na istem nivoju - podnu - in počasi bi lahko nehala, ker sta -ponovemsebotakoreklo- dosadna (sploh pa glede na to, da sta že 20 prispevkov nazaj oba zagotavljala, da se umikata iz debate) Zdj ko ste pa pršli na energijsko učinkovitost hiš, bi še jz dodal nekaj: mislm, da je najbolj energetsko učinkovita tista hiša, katere slike je v eni drugi temi nekoč objavil @skrjanecjanez. Šlo je za vrtljivo hišo z veliko steklenimi površinami na eni strani, ki so med vrtenjem cel dan lovile sonce. In če se prav spomnem gradnje, je to v osnovi lesena hiša.

@FFarmer: Na nivo suzice se ne bom spuščal, me bo premagal z izkušnjami!
Kar se tiče hiše, ki jo omenjaš: Ja, hiša je v osnovi lesena - skeletna gradnja, vendar ima stene konkretno toplotno izolirane, v primerjavi z brunarico,... Brunarica, ki ima stene iz samih brun, ne bo nikoli pasivna hiša.

LP M

Nazadnje urejal/a JCB FAST TRACK 06 Jan 2012 18:53; skupaj popravljeno 1 krat

suzica je napisal/a:

ja..na veliko se propagira o ustrezni legi pasivne hiše da ti sonce "nabija" toploto v hišo skozi okna...sam kaj je pa potem ko ni sonca in zunaj -20° recmo cel teden? Kaj češ takrat okna pokrit s stiroporjem? Zanimivo bi bilo videt tiste izračune v senci pozimi in ne na soncu poleti, ker je ta propaganda bolj enostranska se mi zdi... ne vem...

Za tisti teden pa dogrevaš pasivni objekt ali z kaminom, ali z pečjo na plin, kurilno olje,... Izračuni so narejeni za povprečje in ne za ekstremne vremenske pogoje!

LP M

Ajde gremo pa na povprečje... v sloveniji je splošno znano da se v povprečju v navadnih bajtah ponuca od 2000 do 3000 litrov kurilca na leto.

In zdaj to bajto podremo in na istem mestu postavimo pasivno bajto in jo seveda moramo po novih normah ogrevanja z največjimi steklenimi površinami obrnit proti soncu...in tako lahko potem (po navedbah strokonjakov) pričakujemo letno porabo 200 litrov kurilca ali če pa imamo TČ lahko pričakujemo še pol manjši strošek.


Zelo lepo je to slišat sam problem je kje so ti stručkoti merili te POVPREČNE izgube pri povprečnih vremenskih pogojih??!!!


Jst bi se šel stavit da je ta stročko izvajal meritve pasivne hiše v Las Vegasu

bojc,pojdi raje delat,kot pa traparije pisat, o preperljivih ljudeh!!Le kaj ti kdo hoče??Enkrat se lahk oglasiš,pa bomo kšno na harmonko zašpilal,pa krvavice spekli,pa se fajn imel.ajd.lp

Ne debatiramo o lesenih zgradbah z izolacijo, ampak o brunaricah brez izolacije. Kdo neki je tu preskočil temo?

peter_28 je napisal/a:

Ne debatiramo o lesenih zgradbah z izolacijo, ampak o brunaricah brez izolacije. Kdo neki je tu preskočil temo?

Tretji post v tej temi:

JCB FAST TRACK je napisal/a:

brunarico je potrebno dodatno toplotno izolirati! Moje mnenje! LP M

Povprečna poraba energije v sloveniji:

Citiram:

Po statističnem izračunu znaša povprečna poraba električne energije v gospodinjstvih 290 kWh mesečno, vendar nam ta podatek pove bolj malo, ker se gospodinjstva med seboj zelo razlikujejo. Poraba je namreč odvisna od velikosti gospodinjstva, opremljenosti z električnimi aparati ter od kakovosti in intenzivnosti rabe električnih aparatov. V nadaljevanju sledi prikaz povprečne letne porabe posameznih električnih aparatov v gospodinjstvu, povzete po tuji literaturi in prilagojene našemu okolju. Podjetje Elektro Ljubljana pa je pripravilo tudi uporabne nasvete, kako privarčevati energijo. Pralni stroj Glede na to, da praktično ne poznamo skupnih ali servisnih pralnic je s pralnimm strojem opremljeno skoraj vsako gospodinjstvo. Ti se razlikujejo tako po priključni moči, kot po porabi električne energije. Varčni pralni stroji porabijo tudi več kot 40 % manj električne energije in vode kot potratni. Seveda pa je varčevanje z vodo tudi varčevanje z energijo. Povprečna poraba: 300 kWh/leto Sušilni stroj Opremljenost predvsem mestnih gospodinjstev s sušilnimi stroji se iz leta v leto povečuje. Letna poraba sušilnih strojev sledi porabi pralnih strojev, vendar je tudi pri teh poraba energije odvisna od kakovosti aparata. Priključne moči sušilnih strojev so od 1,5 kW do 3 kW. Nasveti za varčnejšo rabo: - Izberimo stroj, ki ima vsaj energijski razred A, trojni AAA razred pa nam bo zagotavljal najboljšo moč pranja in ožemanja. - Pralni in sušilni stroji z vgrajeno uro omogočajo prestavitev pranja v nočne ure, ko je energija cenejša. Pomivalni stroj Kar velja za učinkovito rabo električne energije pralnih strojev, velja tudi za pomivalne stroje. Pri tem se letna poraba električne energije pri pomivalnih strojih izredno spreminja od gospodinjstva do gospodinjstva, saj ni odvisna le od števila gospodinjskih članov, temveč tudi od prehranjevalnih navad. Povprečna poraba: 410 kWh/leto Nasveti za varčnejšo rabo: - Pri nakupu manjšega pomivalnega stroja (do 9 pogrinjkov) se odločite za stroj, ki bo pri običajnem programu porabil največ 11 litrov vode. - Pomivalni stroj običajnih dimenzij pa naj ne bi porabil več kot 13 litrov vode. Električni štedilnik Pri električnih štedilnikih je statistično povprečje varljivo. Poraba je odvisna predvsem od prehranjevalnih navad, starostne strukture družine in števila družinskih članov. Ker gre pri električnih štedilnikih skoraj izključno za porabo toplote, je bolj pomembna nastavitev kuhanja in izbira posode, kot pa proizvajalec. Povprečna poraba: 600 kWh/leto Nasveti za varčnejšo rabo: - Med električnimi štedilniki je najvarčnejši indukcijski štedilnik. Čeprav je najdražji, se njegov nakup splača – visoki stroški nakupa se bodo namreč tekom let izravnali s privarčevano energijo. - Štedilnik s steklokeramično kuhalno ploščo sicer ni tako energijsko učinkovit kot indukcijski, vendarporabi 20-25 % manj energije kot štedilnik s klasičnimi grelnimi ploščami. Hladilnik in zamrzovalnik Razen pri razsvetljavi je na področju racionalne rabe električne energije narejen največji dosežek prav pri hlajenju in zamrzovanju hrane. “Varčen” hladilnik ali zamrzovalnik porabi polovico ali celo manj energije od starega, tehnološko zastarelega in izrabljenega; tak nakup lahko uveljavite tudi kot davčno olajšavo. Povprečna poraba: 960 kWh/leto Nasveti za varčnejšo rabo: - S pomočjo energijske nalepke se odločite za nakup hladilnika vsaj A, A+ ali A++ razreda. - Večji hladilniki porabijo več energije. Isto velja za prazne hladilnike. Prenapolnjen hladilnik pa onemogoča kroženje hladnega zraka – poskrbite za pravilno prerazporeditev živil. Luči Povprečna poraba: 310 kWh/leto Nasveti za varčnejšo rabo: - 11 W žarnice po učinku zamenjujejo klasične 60 W žarnice, kar pomeni več kot petkratni prihranek električne energije. Življenjska doba varčnih žarnic je nekajkrat daljša od klasičnih; nakup lahko uveljavite tudi kot davčno olajšavo. - Nov trend v razsvetljavi predstavljajo tudi svetleče diode (LED), izredno majhni svetlobni viri, zelo primerni za bralne lučke ali za usmerjeno osvetljevanje zanimivih predmetov Televizor Pri televizijskih aparatih le težko govorimo o varčevanju. Dobro je vedeti, da porabijo barvni televizorji več energije kot črno-beli, še več pa digitalni. Pri televizijskih aparatih je pomembna tudi poraba električne energije v času, ko televizije sploh ne gledamo (stand by). Povprečna poraba: 210 kWh/leto Nasveti za varčnejšo rabo: - Če imajo naprave omogočen način »minimalna poraba v stanju pripravljenosti«, poskrbite, da boste vaše naprave nastavili na takšen način delovanja. - Pri nakupu novega aparata bodite pozorni na podatek o moči med stanjem pripravljenosti, ki naj bo pod 1 W. Drugi mali električni aparati Mali gospodinjski aparati, tudi če jih imamo veliko, zaradi majhnih moči in kratkega časa uporabe (skupaj le nekaj ur letno) ne predstavljajo velike porabe električne energije, pravzaprav celo manj kot aparati, za katere se sploh ne zavedamo, da jo stalno rabijo. Povprečna poraba: 100 kWh/leto Klimatske naprave V zadnjih nekaj letih močno narašča opremljenost gospodinjstev s klimatskimi napravami. Za njihovo namestitev se odločajo le v nekaterih stanovanjskih prostorih, torej je zelo težko določiti njihovo povprečno porabo električne energije. Poleg tega večina ne deluje le za hlajenje, temveč v prehodnih obdobjih tudi za ogrevanje. Priključna moč je od 1,2 kW do 10 kW. Nasveti za varčnejšo rabo: - Pozorni bodite na energijsko nalepko, ki jo gospodinjske klimatske naprave morajo imeti. Dobre naprave imajo vrednost hladilnega števila vsaj 3,2 za hlajenje (razred A) in vsaj 3,6 (razred A), če omogoča ogrevanje. Termoakumulacijske peči (za električno ogrevanje) Število gospodinjstev, ki uporabljajo električno enrgijo za ogrevanje, upada. Kaj bo na tem področju prineslo odpiranje trga z električno energijo, še ne vemo, verjetno pa tovrstno ogrevanje ne bo cenovno privlačno. Izjema bo verjetno še vedno ogrevanje s termoakumulacijskimi pečmi, priključenimi na električno omrežje, vendar le v času nižje dnevne tarife. Enostaven izračun za instalirano moč termoakumulacijskih peči je med 50 in 70 W na m3 ogrevanega prostora. Povprečna poraba: 7000 kWh/leto Zabavna elektronika Računalniki, glasbeni stolpi, telefoni, faxi, alarmne naprave in drugi aparati s t. i. stand by možnostjo porabijo precej električne energije, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. Povprečna poraba: 160 kWh/leto

Evo... "brunarca" narejena iz plohov.

Citiram:

Lesena hiša (izdelana v lastni režiji) je nastala na osnovi odločitve lastnika, da zgradi ekološko hišo, prijetno za bivanje, obenem pa ne s prevelikimi stroški. Tako je najprej izdelal natančno maketo in predvidel izvedbo lesene konstrukcije. Hiša je izdelana iz desk (plohov) borovca dimenzije 200 x 17,5 x 4 cm, zlepljenih med seboj z vodoodpornim lepilom in premazanih z lanenim oljem. Toplotna prehodnost take stene je 0,6 W/m2K, vendar je hiša zgrajena tako, da se lahko tudi naknadno izolira in izdela klasična fasada. Vgrajena so okna Jelovica (U= 1,4 W/m2K). Notranje stene so debeline 11 cm. Tla so izolirana s 15 cm stiroporja. Mansarda oz. strop proti strehi je izdelan iz OSB plošč debeline 18 mm, 25 cm toplotne izolacije iz lesnih oblancev, desk ter ilovnatega ometa na trstiki. Ilovica (glina) je uporabljena tudi za strop, ki je sestavljen iz lesenih nosilcev ter 5 cm nasutja ilovice in ilovnatega ometa.

Sestavljanje sten simpl ko pasulj:

Citiram:

Za ogrevanje je vgrajen kamin Turbofrance moči 15 kW, ki direktno in tudi posredno preko talnega gretja poskrbi za ogrevanje pritličja. Za ogrevanje mansarde pa se predvideva, da se bo ogrela skozi precej odprto stopnišče v sredini hiše. V kaminu je vgrajenih 20 m bakrenih cevi, povezanih preko izmenjevalca, kjer se doseže ustrezna temperatura za talno gretje in za ogrevanje sanitarne vode v bojlerju toplotne črpalke (v zimskem času). V poletnem času se za pripravo tople sanitarne vode samostojno uporablja 2 kW toplotna črpalka Termotehnika.

Elegantna rešitev: stopnišče pustiš odprto in je stvar rešena glede ogrevanja. Zelo všeč mi pa je izolacija z oblanci in je hkrati zelo dobro izkoriščeno saj ko je ublal plohe za stene lesene hiše je hkrati pridobil še izolacijo

Citiram:

Po oceni lastnika je končni strošek izdelave hiše vsaj za polovico manjši, kot, če bi hišo kupil pri katerem od znanih proizvajalcev.

za ogrevanje celotne hiše 150 m2 zelo lep kamin moči 15 kw







javascript:popUp('ukrep.php?h=lesena%20hi%C5%A1a&id=227','1000','750','ukrep227');

Citiram:

Lesena hiša Kontio je ena od prvih (in redkih) masivnih lesenih hiš v regiji in znanilec novega trenda - želje bivati v leseni hiši. Predstavljena hiša je druga v Sloveniji, ki jo je postavila finska družba Kontio. Primarni vir ogrevanja je kamin na drva v dnevni sobi, sekundarni pa sevalno stropno ogrevanje na elektriko. Sanitarno toplo vodo pripravljajo vse leto s toplotno črpalko zrak – voda. Hiša se je začela sestavljati na ploščo nad kletjo oktobra 2007, družina se je vselila aprila 2008. Gradnja masivne lesene hiše iz brun ima nekatere specifike, najbolj značilna je, da se hiša posede za cca 3%. Razlog je v stiskanju rež med bruni, proces se ustavi v 2 letih. Leseni del hiše (brez kleti) ima 163 m2 v dveh etažah, cena na ključ (brez instalacij, kritine, termoizolacije strehe in tlaka proti kleti) je bila 100.000 €. Pri obodnih stenah iz ravnih brun debeline 20,7 cm je U = 0,60 W/m²K.

Vse lepo vendar tili šravfi na špaletah so pa res hudi




Na naslednji sliki je zanimivo predvsem to da so sredice lepljenca obrnjene navzven

a imaš še kaj več slik te hiše? mi je všeč, prva ko si dal