Sm slišu de austrijci ,zlo fajn plačajo smrekove sekance ,ampak nesme bit les posekan več kot 2 tedna,do tedi še vsebuje velik smol in taki sekanci bolje gorijo in dajo več temperature.
Se pa ti govori za večje kotlarne kjer je velika poraba mase,in masa ni dovg na deponij tako de ne pride do samovžiga.

DAMIR L. je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Tole ne bo čist držalo. Les res ne vsebuje kaj dosti aminokilsin,a tu gre za iglice in liste, ti pa glede aminokislin nič kaj dosti ne zaostajajo za travo, vsaj staro. Verjetno je prej vzrok pomanjkanje lahkotopnih ogljikoivh hidratov (sladkorjev). Pri razgradnji teh (pa naj bo zaradi dihanja - za kar so ptrebne aminokisline-encimi; ali zaradi delovanja mikroorganizmov) pa se sprošča toplota, ki povzroči segrevanja mase in na koncu celo samovžig. kaj se pa naredi v zvezi s temi zelenimi sekanci da nepride do samovžiga?

Ne pride do samovžiga, ker je potencialne mase za samovžig, to je listja ali iglic procentualno tako malo, da se kup samo segreje, kot sem napisal nekje do 70 stopinj, potrebna temperatura za samovžig lesa pa je bistveno višja.

linč je napisal/a:

can je napisal/a: Poleti smo mleli grmovje z listjem vred in do samovžiga ni prišlo, se pa sekanci grejejo in se po približno mesecu tudi posušijo če so na suhem. Seveda je kalorična vrednost sekancev precej manjša, kot če bi se les posušil naravno in jeseni zmlel. To ne bo držalo, sekanci se na kupu ne sušijo, ravno zato je kalorična vrednost toliko nižja. Les za izdelavo sekancev je potrebno sušiti na deponiji, ter ga osušenega predelati v sekance. Če imajo sekanci na kupu vlago nad 20% se celo prične postopek kompostiranja (gnitja).

Ne bi napisal če nebi videl. Sekanci so se greli in porabljali energijo, zato je kalorična vrednost sekancev bistveno manjša. Sekanci so bili pod streho na deponiji na suhem iz njih se je res pošteno kadilo vendar so bili nakoncu suhi. Nekaj pa jih je bilo zunaj pokritih s polivinilom, ti so bili res bolj podobni kompostu, ker vlaga ni šla ven zaradi polivinila.

Tudi mene je presenetilo da so se osušili prej sem bil mnenja da bodo uporabni samo za kompost.

3 kubike smo pokurili doma in so normalno goreli, le pepela je bilo nenormalno veliko zaradi listja.

Mleli smo konec avgusta (isti dan posekano in zmleto), nato pa je bilo vreme res suho in vroče

http://www.youtube.com/watch?v=j-dUm_BLfKw&feature=share

Zanima me, če kdo prakticira to, da nekomu počisti gozd, preske, v zemeno pa pobere in semelje, kar ostane pri čiščenju? Je dovolj interesentov, ki bi rabili da se jim gozd "počisti"?

A se da sekance uporabit kod gnojilo na njivi?

Itak, sam še čez peč jih prej spustiš..

WeekEnd kmet je napisal/a:

Itak, sam še čez peč jih prej spustiš..

Pa ne spremeni prevelika količina tako predelanih sekancev pH zemlje na slabše (zakisa)?

Lep pozdrav!

bobo1 je napisal/a:

WeekEnd kmet je napisal/a: Itak, sam še čez peč jih prej spustiš.. Pa ne spremeni prevelika količina tako predelanih sekancev pH zemlje na slabše (zakisa)? Lep pozdrav!

Obratno,
pepel vsebuje precej kalcijevega oksida (apna) in zemljo razkisa.

Kaj pa če bi brez peči gnojil?