Citiram:

Vsak vrtnar, pa čeprav je ljubiteljski, si gotovo želi, da bi bile vrtnine zdrave, brez bolezni, brez škodljivcev, ter da bi mu bogato obrodile. Če hočemo vsa ta pričakovanja uresničiti je potrebno vrtnine gnojiti. Za gnojenje lahko uporabimo hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje, lahko gnojimo tudi z različnimi mineralnimi gnojili. Za gnojenje pa lahko uporabimo tudi lesni pepel, katerega se nam je vsem, ki imamo peči na trda goriva, čez zimo zagotovo nabralo kar nekaj. Lesni pepel velja za najstarejšo obliko gnojila, ki se je načrtno uporabljal za gnojenje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so ga že stari Rimljani načrtno uporabljali za gnojenje svojih polj. Z lesnim pepelom lahko uravnavamo kislost tal, pospešujemo cvetenje in nastavke za plodove, korene in gomolje. Lesni pepel je tako dobro gnojilo zato, ker vsebuje veliko fosforja, kalija in kalcija ter mnogo drugih mikroelementov kot so jod, bor, baker, cink in drugi. Pepel pa ne vsebuje dušika, saj le ta med gorenjem izgine. Vsebnost posameznih elementov v pepelu, se sicer spreminja glede na vrsto lesa iz katerega je bil pepel pridobljen. S pepelom lahko gnojimo tako vrtnine, kakor tudi trato ali sadno drevje. Še posebej je dobrodošel pri gnojenju različnih korenovk (korenje,...) in krompirja. Lesni pepel lahko zaradi vsebnosti kalija, uporabimo tudi za gnojenje vrtnic. Lesnega pepela, zaradi vsebnosti kalcija, ne uporabljamo na rastlinah, ki kalcija ne marajo (Npr. hortenzije, gardenije, rododendron, azaleje itd ). Posebna prednost lesnega pepela, pa je tudi v tem, da deluje proti polžem in listnim ušem. Lahko ga posipamo po vrtninah, kjer imamo probleme z omenjenimi škodljivci, prav tako pa nam pepel lahko pomaga tudi proti kapusovim belinom na zelju, ter tudi proti plesni na vrtninah. Za dober pridelek na vrtu pa lahko lesni pepel tudi kombiniramo z organskimi in drugimi gnojili. Izogibamo pa se dodajanja pepela na hlevski gnoj. Vedeti moramo, da lesni pepel reagira bazično, zato koristi tam, kjer je pH tal nizek. Tako, ga lahko uporabimo tudi za izboljšavo tal. Lesni pepel lahko tudi mešamo v kompostni kup, saj lesni pepel vsebuje veliko apnenca izboljša proces razgraditve. Kljub vsem prednostim uporabe lesnega plevela, pa ima le ta tudi slabost in sicer vsebnost težkih kovin. To je tudi razlog, da strokovnjaki odsvetujejo pretirano uporabo lesnega pepela za gnojenje vrtnin in sadnega drevja. Če že uporabljamo ali pa se bomo še odločili za gnojenje vrtnin z lesnim pepelom, ga uporabimo maksimalno pol kilograma na kvadratni meter.

suzica je napisal/a:

Citiram: Vsak vrtnar, pa čeprav je ljubiteljski, si gotovo želi, da bi bile vrtnine zdrave, brez bolezni, brez škodljivcev, ter da bi mu bogato obrodile. Če hočemo vsa ta pričakovanja uresničiti je potrebno vrtnine gnojiti. Za gnojenje lahko uporabimo hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje, lahko gnojimo tudi z različnimi mineralnimi gnojili. Za gnojenje pa lahko uporabimo tudi lesni pepel, katerega se nam je vsem, ki imamo peči na trda goriva, čez zimo zagotovo nabralo kar nekaj. Lesni pepel velja za najstarejšo obliko gnojila, ki se je načrtno uporabljal za gnojenje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so ga že stari Rimljani načrtno uporabljali za gnojenje svojih polj. Z lesnim pepelom lahko uravnavamo kislost tal, pospešujemo cvetenje in nastavke za plodove, korene in gomolje. Lesni pepel je tako dobro gnojilo zato, ker vsebuje veliko fosforja, kalija in kalcija ter mnogo drugih mikroelementov kot so jod, bor, baker, cink in drugi. Pepel pa ne vsebuje dušika, saj le ta med gorenjem izgine. Vsebnost posameznih elementov v pepelu, se sicer spreminja glede na vrsto lesa iz katerega je bil pepel pridobljen. S pepelom lahko gnojimo tako vrtnine, kakor tudi trato ali sadno drevje. Še posebej je dobrodošel pri gnojenju različnih korenovk (korenje,...) in krompirja. Lesni pepel lahko zaradi vsebnosti kalija, uporabimo tudi za gnojenje vrtnic. Lesnega pepela, zaradi vsebnosti kalcija, ne uporabljamo na rastlinah, ki kalcija ne marajo (Npr. hortenzije, gardenije, rododendron, azaleje itd ). Posebna prednost lesnega pepela, pa je tudi v tem, da deluje proti polžem in listnim ušem. Lahko ga posipamo po vrtninah, kjer imamo probleme z omenjenimi škodljivci, prav tako pa nam pepel lahko pomaga tudi proti kapusovim belinom na zelju, ter tudi proti plesni na vrtninah. Za dober pridelek na vrtu pa lahko lesni pepel tudi kombiniramo z organskimi in drugimi gnojili. Izogibamo pa se dodajanja pepela na hlevski gnoj. Vedeti moramo, da lesni pepel reagira bazično, zato koristi tam, kjer je pH tal nizek. Tako, ga lahko uporabimo tudi za izboljšavo tal. Lesni pepel lahko tudi mešamo v kompostni kup, saj lesni pepel vsebuje veliko apnenca izboljša proces razgraditve. Kljub vsem prednostim uporabe lesnega plevela, pa ima le ta tudi slabost in sicer vsebnost težkih kovin. To je tudi razlog, da strokovnjaki odsvetujejo pretirano uporabo lesnega pepela za gnojenje vrtnin in sadnega drevja. Če že uporabljamo ali pa se bomo še odločili za gnojenje vrtnin z lesnim pepelom, ga uporabimo maksimalno pol kilograma na kvadratni meter.

Dobro to delam že zdavnaj!

Kaj pa sekanci naprimer od odrezanega jabolčnega vejevja da bi to potem čez nekaj časa uporabil na njivi.

Ker nekaj gnoja imamo ampak vedno za kakšno prikolico zmanjka.

Pomoje bi šlo, samo bi jih mogel kakšno leto nekje na kupu pustiti da bi segnili, potem bi pa verjetno bili dobro gnojilo. Da bi pa sveže po njivi razsipal pa nevem. Vsaj v prvem letu od njih nebi bilo nobenega efekta. Pa tudi potem vprašanje.

Zakaj pa ne? Po kaki ilovici jih razmetat ne bi nič škodilo, že zaradi teksture zemlje in njene zbitosti. Je pa to itak organska snov in verjemi v enem letu jih ne bo.

Jaz pa sem se odlocil predelati star silokombajn v sekalnik za tanjse veje. nekaj smo ze zmleli in rezultati so za enkrat zadovoljivi. in tudi kombajn brez problema melje tam 5-6 cm.

lp

samee je napisal/a:

Jaz pa sem se odlocil predelati star silokombajn v sekalnik za tanjse veje. nekaj smo ze zmleli in rezultati so za enkrat zadovoljivi. in tudi kombajn brez problema melje tam 5-6 cm. lp

Upam, da ti ga po par urah uporabe nebo razpič...o

DAMIR L. je napisal/a:

samee je napisal/a: Jaz pa sem se odlocil predelati star silokombajn v sekalnik za tanjse veje. nekaj smo ze zmleli in rezultati so za enkrat zadovoljivi. in tudi kombajn brez problema melje tam 5-6 cm. lp Upam, da ti ga po par urah uporabe nebo razpič...o

Glede tega me ne skrbi, ker bom mlel veje debeline max 3-4 cm al pa se kaj manj. To je samo toliko, da se zmeljejo odpadne veje od sečnje, namesto da zgnijejo v gozdu.

WeekEnd kmet je napisal/a:

Zakaj pa ne? Po kaki ilovici jih razmetat ne bi nič škodilo, že zaradi teksture zemlje in njene zbitosti. Je pa to itak organska snov in verjemi v enem letu jih ne bo.

Ne bo šlo tako zlahka.

Sekance uporabljajo za zastirco proti plevelu v okrasnih grmičevjih..in zdržijo kr nekaj let.

Ja, če jih boš nasul 5cm ali več na debelo in jih pustil zunaj.. Če jih pa podorješ je pa druga zgodba..

Ti dam en namig:

Lesen pilot zabiješ v zemljo....bo za več kot 200 ali 300 let


Isti leseni pilot pustiš na zemlji... NA ZRAKU...ne bo za dolgo