Problem olj v gnojevki je bil, ker plinarne jemljejo "boga in pol" od raznih proizvajalcev ter to zlivajo zraven. Tam mislim da je bil problem, ker so mineralna olja zlili kar v gnojnico. Pač, nek določen znesek pokasirajo in se ne sekirajo kaj ostane za njimi. Pa verjemite da je veliko bioplinarjev takšnih. Tisti ki poznajo stvari od blizu bodo vedeli kaj govorim.

rakovica,

kamen na kamen palača. zrno na zrno pogača. Trava na travo bala. bala na balo dovolj suovine.

Nazadnje urejal/a time 11 Dec 2013 19:22; skupaj popravljeno 1 krat

vrgoles je napisal/a:

rakovica, kamen na kamen palača. zrno na zrno pogača. Trava na travo bala. bala na balo dovolj suovine.

In koliko bioplinarjev poznaš, ki se ukvarjajo z balami
Za njih so še 60 kubične prikolice in 300 km traktorji premali

Obcestni jarki ?!

Trave iz obcestnih jarkov, hmm? Sem kar rahlo skeptičen do te surovine in mislim da bi zadeva funkcionirala bolj kot ne samo v teoriji.
Namreč vsi vemo da v sušnem obdobju še na njivi komaj kaj kaj naraste za razliko od obcestnih jarkov kjer se trava kar posuši. Za določeno kvadraturo bi moral obrati kar precejšnje število kilometrov, kar pa za seboj povleče verižno reakcijo: transportni stroški, itak draga strojna linija za bore malo energije...
Mar nebi bilo bolj enostvano postaviti diesel agregat in proizvajati elektriko kot pa da se trese gora in na koncu vn pride miš??

Mislim da je najbolj trotl zihr substrat gnojevka iz LASTNE kmetije, kak hektar viška koruze, trave iz 4. ali 5. košnje, strniščni dosevki...
Na dolgi rok imajo v bioplinu prihodnost le realno zastavljene investicije!!

Tako se tudi v Nemčiji z novo EEG novelo končujejo časi velikih naprav raznih energetskih koncernov "ala Petrol" kateri so kmetom pridelali nič kaj dobrega........

http://www.youtube.com/watch?v=bUe9CjxP-3s&feature=related


Lp

Ja, dober prispevek, vreden prevoda in ogleda naših vodilnih in stroke!

Kapital je lahko pokvarjen! Denar vsakega pokvari. Klasičen kmet ko propade, pa ne bo nikoli več kmetoval (pridelal mleko in meso).

puhek!

spomladi rase trava tudi vv jarkih in ko pride uredba, da se to travo ne bo smelo puščati na mestu, kjer jo pokosijo bodo zelo veseli, da jo bodo lahko kje deponirali (kompostarne in bioplinarne). Če pa sam investiraš v komunalni stroj se pa lahko grebeš za koncesijo košnje teh jarkov.

2 metra je realni pas vsakega obcestnega jarka in to na vsaki strani ceste. Torej 4 metre. na kilometru imaš 4 are, potem na občini dobiš kilometrino cest. Če nabereš 40 ha teh površin ti ena košnja da nekaj biomase in če dobiš še plačano uslugo. Kaj bi rad še več.


Simon!
Poznam nekaj kmetij, ki so šle na kant in še dosti več SPjev. Tako se to lahko zgodi tudi bioplinarnarju. Zemlja, ki so jo obdelovali propadli kmetje je še vedno orna in na njej rasejo lepi pridelki. Ampak jo obdeluje kmet B, ker je kmet A propadel.

Kalo je vsepovsod!

drugo je pa to, da če ne greš z inovaijami naprej in obdržiš sistem, ki so ti ga zapustili predniki propadeš ali zelo shiraš, saj te drugi prehitijo, tudi če ti delaš po dobrih starih preverjenih metodah.

en zelo mali in hiter pregled zgodivine:
kmet se je bal krompirja
kmet se je bal silaže
kmet se je bal marsičesa nekaterih stvari upravičeno.
..
bioplin pač ni med stvarmi, ki bi se jih moral bati. posebej ne naprave odkog 200 kW.



rakovica!
za 200 do 300 kW ne rabiš spreminjati voznega parka in mehanizacije. mogoče le malo boljši silažni kombanj (dovolj 3 do 4 redni) ali kosilnico zgrabljanik in nakladalko, čemisliš delati s travo.

mpuhek je napisal/a:

http://www.youtube.com/watch?v=bUe9CjxP-3s&feature=related

Če me spomin ne vara Kolar pravi, da Bioplinarji izboljšujejo položaj kmeta... v posnetku pa ne najdem ravno podpore temu.

Izboljševali bi ga če bi kmetu ponudili 2,5-3k za silažo in ne ravno toliko kot dobi drugje za zrnje. Če je v bioplinu toliko prihodnosti (beri:denarja) kot se tule in drugje v javnosti propagira, potem bi lahko nekaj tega odškrtnili za sodelovanje z "roko v roki" s preostalimi ne pa da kapital potem preusmerijo v odžiranje drugim kmetom, ki so kmetje v svoji izvirni funkciji (pridelava hrane). To sem želel povedati že v štartu pa sem le izkašljal.

vrgoles je napisal/a:

puhek! rakovica! za 200 do 300 kW ne rabiš spreminjati voznega parka in mehanizacije. mogoče le malo boljši silažni kombanj (dovolj 3 do 4 redni) ali kosilnico zgrabljanik in nakladalko, čemisliš delati s travo.

A ti to misliš resno ? Za bioplinarno 3 ali 4 redni kombajn - ha ha ha...
Vse se vrti okrog denarja - subvencij za el. energijo in zaslužka proizvajalca bioplinarne.
Zaradi bioplinarn imamo tudi dražjo elektriko.