kolikor jaz vem se vsak že prej odloči (takrat ko seje) koruzo, katero bo sejal, ali za silažo ali za zrnje. V skupni masi je velika razlika in je popolnoma nesmotrno se odločati v jeseni kam boš dal. Ne rečem če bi bila kaj izjemnega, ampak načeloma mislim da je tako.

Aja, eno vprašanje vrgoles. Prebral sem, da bi lahko dodajali travo iz obcestnih površin.

1. Kako jo pobrati in odpeljati do lokacije (obcestne površine ponavadi niso ravno z cesto)
2. Ali sol (NaCl) ne škodi pri procesu nastajanja plina?

kar nekaj hibridov koruz je takih, da se lahko še jeseni odločiš kaj boš.

ja travo moraš pobirati z drago mehanizacijo, po nekem letu je ne bodo smeli več puščati na tleh, kot to počnejo sedaj in takrat jo boš dobil od cestarjev. Ali pa si sam omisliš komunalo in kosiš svoj okoliš. Mulčerji s sesalno cevjo.


Presežki NaCl so v tleh, večino jih pa itak odnese meteorna voda, če ne tudi trava nebi rasla. NaCl iz trave pa ni v taki koncentraciji, da bi škodl procesu.

seveda pa veliko NaCl neugodno vpliva na mikorbe, v neki meri je pa nujen (tako kot v juhi)

LP

[quote="vrgoles"]





pobereš lahko vse, kar sedaj ostaja na nekmetijskih površinah (predvsem zeleni rez, iz jarkov ob cestah, njivsih poti, mejice oz. osredke, travo s kanalov nasipov, drugih brežin... ta potencial lokalo ni zelo velik, se ga pa splača vključiti.


pa res misliš ,da je kje kdo, ki bi kosil njivske poti, osredke,mejice?
vsaj jaz ne poznam nobenega takega...

Mi jih kosimo za telice za ''frišnu'' bolje išta nego ništa

_toni je napisal/a:

Mi jih kosimo za telice za ''frišnu'' bolje išta nego ništa

Ja to je že vredu, ampak za bioplinarno!? (količine)

vrgoles je napisal/a:

kar nekaj hibridov koruz je takih, da se lahko še jeseni odločiš kaj boš. ja travo moraš pobirati z drago mehanizacijo, po nekem letu je ne bodo smeli več puščati na tleh, kot to počnejo sedaj in takrat jo boš dobil od cestarjev. Ali pa si sam omisliš komunalo in kosiš svoj okoliš. Mulčerji s sesalno cevjo. Presežki NaCl so v tleh, večino jih pa itak odnese meteorna voda, če ne tudi trava nebi rasla. NaCl iz trave pa ni v taki koncentraciji, da bi škodl procesu. seveda pa veliko NaCl neugodno vpliva na mikorbe, v neki meri je pa nujen (tako kot v juhi) LP

POleg soli bi bilo zanimivo pogledat, še kake težke kovine, pa aromatske ogljikovodike (benzene) iz izpušnih plinov pride marsikaj, pa iz cestišča ostanki gum, asfalt.
Saj mogoče ni veliko, da bi motilo fermentacijo, vendar če zadevo stalno vnašaš na ista polja je po desetletju ali dveh lahko problem.

alky je napisal/a:

Aja, eno vprašanje vrgoles. Prebral sem, da bi lahko dodajali travo iz obcestnih površin. 1. Kako jo pobrati in odpeljati do lokacije (obcestne površine ponavadi niso ravno z cesto) 2. Ali sol (NaCl) ne škodi pri procesu nastajanja plina?

ste pa tudi zašli v potankosti. Prvič takrat, ko se ceste solijo, trava ravno ne raste. Sol je lahko topljiva in jo spere že prvi dež.
Drugič pa je v gnojevki (urinu) precej več soli kot v travi in to očitno nič ne moti fermentacije,

Moti pa marsikaj ekologe ko se gnojevka iz plinarn poliva na njive.... Tam najdejo pa notri marsikaj.

Res jih moti marsikaj...pa ne samo njih tudi ostale ljudi.
Jeseni so iz belokranjske bioplinarne vozili gnojevko na Gorensko, ker tukaj (kraški svet) jim niso več pustili polivat.
Tako pa je speti "biznis" ...za nekoga.