Elektriko se splača delat oziroma je to rentabilno samo in izključno zaradi subvencij. Ker sem pač bi lahko rekel "blizu" temu poznam dobro te stvari. Kot substrat se največkrat uporablja g......, pa še mnogo drugih stvari je iz katerih je čisti dobiček. Delanje bioplina iz gnojevke ni najbolj dobičkonosno. Se pokrije rentabilnost, vendar to ni to. Kaj več pa ne bi, ker me lahko kdo za ušesa . Drugače pa mislim da se velikih naprav ne bo več delalo, ker so lokalne skupnosti proti (večina). Prihodnost razvoja bioplinarn je pa samo še v tem da se izkoristi toplotna enrgija. Ker sedaj se bo počasi prehajalo iz motorjev z notranjim izgorevanjem na turbine, ki pa imajo sicer slabši izkoristek, imajo oa zaradi tega druge prednosti. Če koga kaj več zanima lahko na zs če ne bo kaj preveč "tajnega".

Lp

Velikih plinarn se bo pri nas še nekaj zgradilo, za kaj več pa ni površin na voljo. Da se izkoristi toplotna energija je res prednost, samo moraš vedeti da nimajo vsi na voljo to toploto "prodati" naprej, oz. jo izkoristiti. Sicer pa posredno tudi država spodbuja izrabo toplotne energije z višjo subvencijo el. energije (0,0096€/kWh). Turbine pa kar dvomim, da se bojo kaj dosti uveljavile. Resda so veliko manj zahtevne za vzdrževanje, samo je pa drugih negativnih stvari več-moje mnenje. Tujina bi se jih posluževala, če bi bile "dobre." Je pa zanimivo pri turbini vzdrževanja; na leto je predvino pol ure preventivnega vzdrževanja pri motorju z notranjem izgorevanjem pa moraš olje v motorju menjati na vsakih cca 400 ur (upoštevaj, da dela 24 ur/dan na vsakih dobrih 14 dni).

@alky: blizu katere plinarne pa živiš?

Ne živim blizu nobene bioelektrarne. Se bo pa verjetno na eni lokaciji gradila bioelektrarna z turbino. Mislim da prva v Sloveniji. Drugače pa ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti. Ena bioelektrarna v Sloveniji ima takšno tehnologijo v Sloveniji, katere se ne bi sramovali niti nemci. Samo pač ne smem kaj več napisati o rešitvah.

LP

nekaj več splošnih informacij:
http://www.dairyenergy.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=180&Itemid=126

Nazadnje urejal/a deželan 17 Apr 2010 09:45; skupaj popravljeno 1 krat

za vse kateri ne verjamejo v BIOPLIN in možnosti zmanjšanja CO2 in razvoja -dodane vrednosti kmetijsva in vartva okolja .
tako to delajo Švedi :

Pozdravljeni,

Sicer sem nov na forumu in nekje je potrebno začeti in to naslovljeno področje je moje področje dela in izobrazbe.

Torej svetovanje na področju bioplina...

Kot so predhodniki napisali je to še vedno aktualna tema, predvsem tam kjer je prisotna živinoreja.

Pred kratkim sem bil na nekem izobraževanju in so se naši prašičerejci spraševali kako je možno da Nemci pridelajo tako poceni svinjino ali pa Danci.

Skoraj vsak večji rejec tam izkorišča gnojevko za energetiko in se to pozna pri stroških ogrevanja pozimi. Poleti pa z nastalo toploto sušijo visokokakovostno krmo, ki jo pri nas žel ne izkoriščamo dovolj. To je lucerna.

Lucerna je kraljica detelj, ki pa je najbolj bujna v maju, ko jo je posušit zelo težko. Če se pa že lotimo sušenja, so pa izgube listja prevelike.

Se pa da lucerno zelo dobro posušiti v kombinacijami s toploto nastalo v bioplinarni.

Res je da se v Sloveniji gradijo večinoma veliki sistemi, ko bodo pa tile pokrili naše ozemlje, bo sledila gradnja majhnih oz. mikro sistemov.

LP Zver

Sam sem pred kratkim imel nekaj predavanj z naslovom vsaka slovenska vas s svojo bioplinarno, če to koga zanima me lahko kontaktira, da kdo ne bo rekel da smetim po forumu.

Zadeva je pa preprosta, na vsaki kemtiji ki ima 20 GVŽ in 20ha, se da narediti majhno bioplinarnico. Taka, ki predela ves gnoj ali gnojevko. ustvari nekaj elektrike (recimo zase in še 6 sosedov) in dovolj toplote za ogrevanje lastne hiše in hleva, v kolikor je prašicerejec, ali za sušenje- dosuševanje npr. lucerne v poletnih mesecih

Ni mi jasno, kaj si naj mislim o bioplinarnah, saj sem pred leti poslušal in bral o izkoristljivosti gnojevke, posebej prašičje, za pridobivanje bioplina, zadnji dve leti pa se gradijo na štajerskem koncu bioplinarne, ki bi naj koristile kot osnovno surovino koruzno silažo, gnojevka pa bi naj bila le v manjšem deležu. Ravno tako sem zadnje leto našel tabele, ki opisujejo izkoristljivost posameznih surovin (goveja, svinjska gnojevka,koruzna, travna silaža) v smislu, da je iz rastlinskih surovin izplen bioplina višji. Sedaj tukaj pa se zopet omenja samo gnojevka. Zato bi želel malo kratko obrazložitev, kako je s tem, prosim

zadeva je preprosto razložljiva.

če gre za gnojevko so izkoristki manjši, saj je žival že predelal in izkoristila hrano.

vse to izkoriščanje gnojevke ali silaže je definirano v uradnem listu maj/2009

če povzamem 3 opcije

70% gnojevke in 30% biomase
30% gnojevke in 70% biomase

ali 100% biomasa

Vsaka zadeva ima različne finančne spodbude in če je pravilno narejena in nadzorovana naprava tudi pozitivno kalkulacijo le da je pri nekaterih malo večji plus kot pri drugih. Vse je odvisno do tega kar dobiš v okolici.