Potem pa je treba iti na pašnik z mulčerjem. Le - ta neužitne pašne ostanke, telesne izločke, ter ostanke trave v neposredni bližini telesnih izločkov, zdrobi, zmeša in zabije v zemljo. Ta material pašnik lepo gnoji. Rejec pa se potem mirno odloči, če bo na isti površini naslednjič pasel ali kosil.

Da bi šel kosit dvakrat popaseno, pa ne očiščeno, površino bi bilo en kanček tako, tako....

Toni, naredil si celo zmedo in prestrašil ljudi z enim nepreverjenim podatkom. Do zastrupitev na pašniku zaradi preveč beljakovin oz. dušika v praksi ne prihaja in te nevarnosti ni. Kot tudi se krave na paši ne prenažirajo. Sam sem se kar dolga leta strokovno ukvarjal s pašo in v bistvu je največji problem pri visokoproduktivnih molznicah doseči (glede na visoke potrebe) zadostno konzumacijo paše. Žal je konzumacija prenizka in je potrebno dokrmljevanje z beljakovinami (da o energiji ne govorimo) tudi na paši.
Seveda paša ni brez problemov ampak tisti, ki si ga ti izpostavil pač to ni. Če že govorimo o težavah oz. nevarnostih na paši so to pri zastrupitvah nitrati (ki pa so bolj pogosti pri krmljenju prilasti v hlevu), napenjanje (če je v ruši veliko detelj), pašna tetanija (zgodaj spomladi na s kalijem in dušikom pregnojenih pašnikih), paraziti... Vendar se s pravilnim vodenjem paše oz agrotehniko na pašniku vsem tem nevarnostim z lahkoto izognemo.
V bistvu je glavni razlog, da se paša manj priporoča visokoproduktivnim molznicam nezmožnost zagotoviti enako sestavo obroka skozi vso pašno sezono. Na samo hranilno vrednost paše vpliva cela vrsta dejavnikov, zlasti močno vreme, zato hranilna sestava paše niha iz dneva v dan. Ravno tako se spreminja konzumacija paše (tudi na to močno vpliva vreme) zato so nihanja zaužitih hranilnih snovi na paši precejšnja. Vsi pa vemo, da krava ni stroj, ki bi lahko mlečnost prilagajala dotoku hranil kot motor dotoku bencina. Zaradi tega se pri kravah bolj uveljavlja celoletno krmljenje silaže, ker tam lažje zagotovimo konstantno sestavo obroka, oziroma močno zmnajšamo dnevna nihanja.
Tistim, ki bi radi začeli pasti pa priporočam Vidrihovo knjigo (http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/slike.aspx).
Mogoče še odgovor za I-nice:
paša ni noben bav-bav in tudi brez večjega znanja jo lahko kar uspešno spelješ. Nenazadnja so naši predniki stoletja pasli,. pa nisem slišal, da bi kaj dosti krav poginilo na paši. Seveda pa za boljši izkoristek paše oz. večjo intenzivnost, potrebuješ več znanja, a kolikor sem razumel ti nameravaš imeti tako bolj ekstenzivno rejo. Tam pa s pašo res ne moreš narediti kakšnih napak.

Ok. ne bom več govoril o tem, ker izkušenj nimam, to pa sem slišal od prof. Orešnika, ki ima tudi s pašo veliko izkušenj, preštudiral je veliko literature, pa še bi lahko našteval, pa še čisto en drug človek, ki je z njim ravno glede paše sodeloval 20 let nazaj pri paši 200 glav velike črede na eni od naših farm na Gorenjskem. ne trdim, da ima 100% prav, ker tega konkretno nisem preverjal, vendar - zakaj bi razlagal in tolmačil napačne podatke... kar mi je povedal drugih stvari, sem preveril v praksi in tudi drži. Se opravičujem, moj namen je bil dober, ne slab. Pa upam, da nisem koga preveč zmešal.

glede tega, da paša ni noben bavbav... res veliko živali na paši ni poginili, imeli pa so zelo pogosto probleme z napenjanjem, zato so morali krave trokirati. stari oče večkrat pripoveduje, da to ni bilo malokrat. nepravilno vodenje paše lahko pripelje do osiromašenja zemlje, razraščanja nezaželenih rastlin, širjenja zajedavcev v ruši in prevelike zgaženosti, zato se nikakor ne morem strinjati, da jo lahko uspešno spelješ brez posebnega znanja. to preprosto ni res. kot pri vsaki stvari. še 50 let nazaj so imeli na veliki kmetiji 5 krav, na večini pa 1 ali 2, ki so molzle mogoče 1000 kg mleka, pa še kakšnega vola, danes je situacija vemo kakšna. torej to sploh ni primerljivo. če bi imel tudi danes 2 kravi, pa recimo 2 ha zemlje, to ne bi bil nikakor noben problem, ker je tak sistem popolnoma ekstenziven. če pa imaš več visokoproduktivnih živali, je treba hudo natančno načrtovati, kako, kdaj, kje pasti, da preprečuješ napake, ki se najbolj kažejo dolgoročno. torej: paša kar tako: NIKAKOR!!

_toni
žal je večina profesorjev v Sloveniji lahko to samo v Sloveniji, drugje bi že davno leteli. V gnilem kapitalizmu bi nihče ne gledal profesorja, ki ima referenco staro 20 let (Mimogrede, bilo je pred 25 leti in je šlo za tri farme z blizu 500 kravami, sem bil prisoten in takrat je bila to res rešitev, ki je prinesla ukinitev čredink, s tem ogromno zmanjšanje dela in dvig letne proizvodnje za okrog 1000 kg po kravi ob izdatno zmanjšani porabi krmil in žit).

Se strinjam s tabo, da paša ni popolna rešitev.
Le razloge vidim druge.

V naših klimatskih pogojih je kvalitetne paše samo par tednov, nekaj maja in nekaj v zgodnji jeseni.
To nikakor ni primerljivo z deželami ob Atlantiku, ali Novo Zelandijo, kjer je rast ruše dokaj enakomerna skoraj celo leto (v Britaniji preko 10 mesecev).

Poleg tega smo v naših pogojih razdrobljenih posesti soočeni s takimi logističnimi problemi, da že to marsikoga odvrne. Slepo prenašanje teorij iz dežel, kjer so kmetije tradicionalno locirane sredi svojih zemljišč pri nas pač ne gre.
Kmetovalec je s Koroške, kjer je kmetij v celkih sredi svoje zemlje precej več, kot v ostalih delih države. Zato je tam res precej lažje izvajat pašo.
Ko pa velikost črede in proizvodnja zrasteta preko neke meje, pa precej ljudi pašo opusti. S površinami je pa itak problem in si težko privoščijo žrtvovat kak travnik blizu hleva za to, da se hodijo krave 'sprehajat'.

tine je napisal/a:

_toni žal .........hodijo krave 'sprehajat'.

Se strinjam popolnoma. V naših razmerah lahko pašo zagotavljaš za manjše črede oz del črede (telice, suhe krave, ...). Sam si ne predstavljam, da i celotna čreda, ki šteje malo manj kot 70kom pasel. Tam kjer je hlev je malo manj kot 4ha zemlje, ostalo je oddaljeno. Pa tudi ta travnik ni primeren za pašo, vsaj v mokrem vremenu ne - ILOVICA. Tudi to je v SLO kar velik problem za pašo, sploh brez čredink.

Evo, zdaj gre debata v pravo smer.
V Sloveniji ni prave zemljiške politike. Zemljiška posest je razdrobljena. Ker je posest razdrobljena ni možno uvesti rentabilnega načina reje. Paša je zagotovo najcenejši način reje.
Ni res, da je zadosti paše le par tednov na leto. Od zadnje dekade meseca maja do konca septembra je s pašo možno zadostiti potrebam živali po voluminozni krmi 100 %. To je 130 dni. Živina je na pašniku lahko že od konca meseca marca, v jeseni pa vse do snega. Vsekakor pa do 20. oktobra. V tema obobjema živina more pridobiti na paši še povprečno 50 % potrebne voluminozne krme. Skupaj je to še 70 dni. Na pašniku je torej letno možno pridobiti 40 % letne količine voluminozne krme. Seveda je treba dodajati še krmila za uravnoteženje obroka. Tudi v hlevu je treba krmila dodajati, mar ne?
Da je v vodenje paše potrebno vložiti nekaj truda in znanja, drži. Ampak
tukaj gre prevsem za delo z glavo, ne z mišicami ali traktorjem ter hidravliko. Morda pa je za koga delo z glavo prenaporno?

Vseskozi pa pozabljamo na glavno prednost paše: s pašo moremo obdelati tudi najstrmejše površine
Lahko je biti pameten na ravnem. V Sloveniji je več kmetijske zemlje v strmini, kot na ravnem. Za obdelavo strmih površin se vlada ne zanima. Še en dokaz, da nimamo zemljiške politike

nevednež je napisal/a:

Ni res, da je zadosti paše le par tednov na leto.

Nisem napisal zadosti, ampak kvalitetne paše.

S tem mislim na celodnevno pašo, ki z dokrmljevanjem v hlevu ob molži omogoča visoko mlečno prirejo.

Pri nas na Gorenjskem na pesku je lahko suša že v maju.

Če je suša za pašo, je tudi za košnjo.

Žal sem eden redkih, kmetov, ki pod pojmom "celodnevna paša" razumem, da so krave 24 ur na dan in 7 dni na teden na pašniku. Vključno čas molže.
Kakršno koli premeščnje krav v hlev in na pašnik je čista izguba časa in telesne energije krav. Krave je treba pasti in na pašniku molsti.
Organizirati dokrmljevanje, če je nujno, na pašniku je sila enostavno.

Če imate sušo na pesku, zakaj ne greste past v hrib, kjer ni suše? Krave se lahko pasejo tudi v strmini. Pomolzt jih se lahko peljemo s traktorjem.

Prevelika čreda je težko obvladljiva. Se strinjam. Ampak zakaj je prišlo do prevelikih čred? Ljudje so enostavno računali, da bodo z ekonomijo obsega povečali dobiček. Žal so se zmotili. Prišli so v položaj lisice, ki lovi svoj lastni rep. Če bolj ga lovi, bolj se ji izmika. V političnih pogojih, ki vladajo v naši državi z večanjem črede ne povečamo dohodka, prej izgubo. Žal.

tine je napisal/a:

Citiram:

Pri nas na Gorenjskem na pesku je lahko suša že v maju.

No, pri nas neke suše ni in je trave dovolj čez celo sezono, razen pozno jeseni, ko je treba dokrmiti s senom. Npr.: letos smo pasli ovce(ljubiteljsko) in če zračunam parcela deljeno št. živali pride nekako 300m2 na žival torej nekje 30 ovc na ha. Trave je bilo vedno dovolj, razen 14 dni v avgustu ko so res skorajda pokosile do tal , a se je ruša takoj obnovila (več kot 7-10 cm). Smo pa jih meli zunaj do novembra, ko smo jih hranili z 2/3 senom. Kar pa se tiče visoke prireje mleka, pa bolj ciljam na povprečje, vsaj na začetku, tako, da mi ni do nekih krmil.

nevednež je napisal/a:

Citiram:

tukaj gre prevsem za delo z glavo, ne z mišicami ali traktorjem ter hidravliko. Morda pa je za koga delo z glavo prenaporno?

Se pa popolnoma strinjam, le zakaj bi vlagal v novejše/močnejše traktorje in priključke (strošek-malo profita), raje travnike ogradim, dam notri govedo in delam z glavo namesto s strojem (velik mislit-velik profita) ! Haha, pa še res je.

nevednež je napisal/a:

Citiram:

Če je suša za pašo, je tudi za košnjo. Žal sem eden redkih, kmetov, ki pod pojmom "celodnevna paša" razumem, da so krave 24 ur na dan in 7 dni na teden na pašniku. Vključno čas molže. Kakršno koli premeščnje krav v hlev in na pašnik je čista izguba časa in telesne energije krav. Krave je treba pasti in na pašniku molsti. Organizirati dokrmljevanje, če je nujno, na pašniku je sila enostavno.

Amen

iNice je napisal/a:

letos smo pasli ovce(ljubiteljsko) in če zračunam parcela deljeno št. živali pride nekako 300m2 na žival torej nekje 30 ovc na ha. Trave je bilo vedno dovolj, razen 14 dni v avgustu ko so res skorajda pokosile do tal , a se je ruša takoj obnovila (več kot 7-10 cm). Smo pa jih meli zunaj do novembra, ko smo jih hranili z 2/3 senom. Kar pa se tiče visoke prireje mleka, pa bolj ciljam na povprečje, vsaj na začetku, tako, da mi ni do nekih krmil.

Ker redim ovce, ti lahko povem da je to utopija. Te pravljice razlagaj otrokom za lahko noč. To je obremenitev 4,5 GVŽ/ha Tudi če recimo vzamemo, da na takšen način pridobimo pol voluminozne krme za živali letno, to pomeni, da imamo še vedno obremenitev 2,25 GVŽ/ha letno. Upam da boš uvidel sedaj kakšno bedarijo si napisal. Če je pa to res, si z veseljem pridem pogledati zadevo, pa verjetno večina ostalih forumašev tudi, da vidimo, kaj delamo mi narobe. Sicer pa, kako urediš zadevo z birokrati zaradi prevelike obremenitve?