hm parcela velika 1800 in 6 ovc. Je pa res da gre bolj za 4 ovce in 2 srednja janca. Tako, da bi blo povprečje bolj 5 glav je pa bila aprila trava že kar velika. Drugače pa s pašo ni bilo problemov razen avgusta ko je blo mal vročine. Delno smo z senom začeli dokrmljevat konc septembra.
Tko, da pride celoletna obtežba malo manj kot 2GVŽ/ha

Najprej lep pozdrav vsem! Že dalj časa redno spremljam ta forum vendar sem bil do sedaj le pasivni bralec sedaj pa sem se le prijavil, da bom tudi sam lahko kaj pripomnil.

Ker se je zgornja debata malo ohladila, bi potreboval vaše mnenje o ukvarjanju z živinorejo. Imamo manjšo kmetijo (6-7 GVŽ), vendar pa dobimo morda že letos ali pa drugo leto v najem še sosedovo kmetijo, saj tam nimajo naslednjika. Zato bi v prihodnosti radi preuredili hlev iz privezov na prosto rejo s krmilno mizo izven hleva-da bi pač pridobili še nekaj prostora. Pred prenovo pa bi se radi odločili ali bi bilo bolje da bi imeli 5-6 krav dojilj, ki bi v enem ciklu vzredile vsaka po dve teleti (ko bi prvo tele odstavil bi kupil drugo) ter nato redil pitance do dveh let ali pa bi bilo bolje, da bi imeli samo pitance brez krav (pač namesto 5-6 krav bi imeli ustrezno število pitancev več)?

Če nameravate imeti dojilje in imate možnost paše, nikakor ne razmišljajte, ali pasti ali ne... torej absolutno ja.

Če pa ne, dvomim, da se reja dojilj splača. No, možno, da se. Ampak absolutno meso doma prodajati, ne pa v klavnico. Če imate namen prodajati v klavnico, je bolje, da date kmetijo v najem in delate kaj drugega. Če pa gre za veselje, je to druga stvar. To je moje kratko mnenje...

Le zakaj se vsi tako bojijo molže

Dokler je bilo v naši deželi tako, da so ženske bile pripravljene krave molzti in po njivah delati je bila dežela obdelana. Kadar so ženske odločile: ne bomo več krav molzle in po njivah delale, je naša dežela postala puščava ter raj za leclerce, spare etc. etc. ....
Dokler se je na roko molzlo ter z motiko okopavalo je bilo vse obdelano. Ko so molzni stroj ter traktor izumili smo moški začeli molzt ter traktorje vozit. Ampak smo hkrati nehali molzt, traktorje bi pa samo še vozili..., če je pa kaj dela narejeno z njimi, nas pa dosti ne briga.

Osnova govedoreje je krava Krava, ki je vsak dan pomolzena, ob letu pa tele povrže. Tele naj dobi mleko dokler mu po božjem zakonu pripada, ostanek mleka bodi za človeško prehrano
Tak je naraven potek stvari. Držimo se tistega, kar je Bog ustvaril. Vse kar si človek po svoje prikraja se prej ali slej v slabo obrne. Se še spomnimo BSE
Tudi na slovenskih farmah s preveč pametnimi gospodarji se gradi podlaga za novo BSE. Če ne bo ravno BSE bo pa kaj drugega slabega.

Po moje tu nastopi človeški faktor - ljudje smo čedalje bolj leni in če imaš čredo molznic, ki nima sezonskih porodov (ne glede na vrsto živali), si privezan na kmetijo vsak dan brez izjeme. po moje je samo to tisto. seveda je posledično tudi toliko težje dobiti partnerja za na kmetijo... o tem pa smo se že menili v temi ženitve...

hrast je napisal/a:

Najprej lep pozdrav vsem! Že dalj časa redno spremljam ta forum vendar sem bil do sedaj le pasivni bralec sedaj pa sem se le prijavil, da bom tudi sam lahko kaj pripomnil. Ker se je zgornja debata malo ohladila, bi potreboval vaše mnenje o ukvarjanju z živinorejo. Imamo manjšo kmetijo (6-7 GVŽ), vendar pa dobimo morda že letos ali pa drugo leto v najem še sosedovo kmetijo, saj tam nimajo naslednjika. Zato bi v prihodnosti radi preuredili hlev iz privezov na prosto rejo s krmilno mizo izven hleva-da bi pač pridobili še nekaj prostora. Pred prenovo pa bi se radi odločili ali bi bilo bolje da bi imeli 5-6 krav dojilj, ki bi v enem ciklu vzredile vsaka po dve teleti (ko bi prvo tele odstavil bi kupil drugo) ter nato redil pitance do dveh let ali pa bi bilo bolje, da bi imeli samo pitance brez krav (pač namesto 5-6 krav bi imeli ustrezno število pitancev več)?

Če imaš krave dojilje si dve stopnji pred "praznoštalnim sistemom", če začneš z pitanci si takoj na predzadnji stopji Bolje je, da začneš z dojiljami, če te ona razočarajo ti še zmer ostanjo pitanci

Ja molža je res tisto opravilo, ki potrebuje celega človeka. Žal pa je tako da je potrebno, pa ne samo pri meni, dati na tehnico ali služba ali pa ostati doma ter poskušati iz kmetije potegniti kar največ. Do živali ter kmetije imam veliko veselje in če bi imeli večjo kmetijo bi se takoj odločil za študij v tej smeri tako pa sem doštudiral drugo stroko, ki me prav tako veseli.
Zaradi ljubezni do kmetijstva ter do zemlje pa mi na pamet ne pride, da bi dal zemljo v najem, saj mi noben tujec ne bo tako obdelal zemlje kot jo lahko sam.
Smo se pa skupaj že odločili, da krave ostanejo-malo me je le zanimalo vaše mnenje:)
Mislim pa, da če ti je kmetijstvo bolj v veselje kot nuja za preživetje ti tudi kakšna napačna odločitev ne prinese toliko slabe volje, ampak le spodbudo za naprej.

Lep pozdrav vsem. Sem prvič na tem forumu.
Nasvete o paši sem že iskal v knjigi Toneta Vidriha o paši in pašni reji, vendar tam ni dovolj konkretnih nasvetov glede izvedbe. Mnenje sem iskal pri drugih rejcih in mi pašo glede na trenutno stanje odsvetujejo.
Imam torej naslednje vprašanje: ali je smiselno postaviti pašnik in pričeti s pašo glede na to, da je govedo celo življenje privezano v hlevu. V hlevu je nekaj krav dojilj in starejših telet (10 glav živine). Problem je tudi ta, da zaradi objektivnih razlogov trenutno ne morem izvesti direktno prehoda goveda iz hleva v pašno ogrado s pastirjem in bi moral govedo voditi kakih 30m do ograje. V neposredni bližini hleva je glavna cesta, kar mi daje še dodatne pomisleke. Pasel bi samo krave in teleta, brez odraslih bikov.
Bi bil mogoče bolj smiseln nakup goveda, ki je že navajena na pašo ali morda nakup škotskega goveda?
Glede izvedbe pašnika sem razmišljal, da bi na vsakih cca. 10m zabil (40cm globoko) 140x12 cm globinsko impregniran kol, na vsakih 5m pa plastične nosilne količke. Ograja bi bila dvožična (pocinkana žica 2,8 mm), obe žici pod napetostjo (razmak med žicama cca. 45 cm in višina ograje cca. 110 cm). Za vodo ni problem, imam betonski zbiralnik (6m^3) s tekočo pitno vodo v neposredni bližini, na travniku je sadovnjak s senco v poletni vročini, zgraditi bi moral še kakšen nadstrešek. Travnik je v ravnini s površino cca. 2 ha in obsega cca. 1 km. Uporabil bi el.pastirja moči 4J in 4kV, napajan iz omrežja 220V.
Za Vaše odgovore, mnenja in nasvete se lepo zahvaljujem.
Boštjan

Pozdravljen na forumu
Če bi krave, ki jih imaš postopoma navajal na pašo, bi po mojem mneju bilo vse ok. Privezanim kravam bo po celotnem življenju v hlevu, svoboda prav prišla.
Če imaš veselje, potem teh 30m do pašnika nebo problem. Če pa je vmes še glavna cesta je pa problem. Ali bi morale krave prečkati to cesto? Če je zelo prometna potem paša odpade.
Če boš kupoval novo govedo, škotsko je zakon
Sam pastir bi bil vredu, če je potrebno daj kje 3 žice. Pa pazi na sadovnjak, da krave ne pojedo preveč nezrelega sadja.
Lp

bostov je napisal/a:

Lep pozdrav vsem. Sem prvič na tem forumu. Nasvete o paši sem že iskal v knjigi Toneta Vidriha o paši in pašni reji, vendar tam ni dovolj konkretnih nasvetov glede izvedbe. Mnenje sem iskal pri drugih rejcih in mi pašo glede na trenutno stanje odsvetujejo. Imam torej naslednje vprašanje: ali je smiselno postaviti pašnik in pričeti s pašo glede na to, da je govedo celo življenje privezano v hlevu. V hlevu je nekaj krav dojilj in starejših telet (10 glav živine). Problem je tudi ta, da zaradi objektivnih razlogov trenutno ne morem izvesti direktno prehoda goveda iz hleva v pašno ogrado s pastirjem in bi moral govedo voditi kakih 30m do ograje. V neposredni bližini hleva je glavna cesta, kar mi daje še dodatne pomisleke. Pasel bi samo krave in teleta, brez odraslih bikov. Bi bil mogoče bolj smiseln nakup goveda, ki je že navajena na pašo ali morda nakup škotskega goveda? Glede izvedbe pašnika sem razmišljal, da bi na vsakih cca. 10m zabil (40cm globoko) 140x12 cm globinsko impregniran kol, na vsakih 5m pa plastične nosilne količke. Ograja bi bila dvožična (pocinkana žica 2,8 mm), obe žici pod napetostjo (razmak med žicama cca. 45 cm in višina ograje cca. 110 cm). Za vodo ni problem, imam betonski zbiralnik (6m^3) s tekočo pitno vodo v neposredni bližini, na travniku je sadovnjak s senco v poletni vročini, zgraditi bi moral še kakšen nadstrešek. Travnik je v ravnini s površino cca. 2 ha in obsega cca. 1 km. Uporabil bi el.pastirja moči 4J in 4kV, napajan iz omrežja 220V. Za Vaše odgovore, mnenja in nasvete se lepo zahvaljujem. Boštjan

Uvesti pašo je v vsakem primeru smiselno. Ampak postopoma. Prav starih krav ne boš nikoli naučil pasti se. Prični z mlado živino ter mlajšimi kravami. Najprej izdelaj trdno ograjo v kateri se bodo živali naučile biti proste. Zatem izdelaj manjšo žično ograjo, kjer se bo žival naučila muliti travo. Šele nato jih boš spustil v glavni pašnik. Krave pasi posebej, mlado, jalovo živino posebej. Cesta je ovira. To oviro premagaš tako, da imaš vso živino celo leto 24 ur na dan, 7 dni v tednu zunaj. Krave molzi na pašniku s pomočjo mobilne molzne naprave. Na ta način so prehodi čez cesto zelo redki.
Ravnega travnika je škoda za pašo, raje ogradi strme površine. Kaj bi se mučil s košnjo strmin. Na ravnem pa nakosi zalogo mrve za zimo. Ves ta prehod od hlevske reje na pašno rejo utegne trajati tri leta, zato bodi potrpežljiv.
Pri izdelavi ograje ne skopari z materialom. Le pravilno izvedena ograja zadrži živino notri, divjad pa zunaj.
Le korajžno in dosledno. Obilo uspeha želim.