deželan je napisal/a:

okrog 100-120 GVŽ cca 50-60 ha površin za silažo -koruza , detelja ,sirk, .........organske mase !! in to je TO vsekakor je odvisno od kvalitte silaže in travinja ,kolobarit pa itak potrebno , pa gretje speljat za 3-5 domačij ,...... ali sušenje sena ,.....

Ja in to bolj kot ne ravninskega sveta. Skratka bolj sanje kot realnost. Tudi izraba odpadne toplote ni tako enostavna. Odpadna toploto je potrebno porabiti vsak dan. Za ogrevanje stavb pride sicer prav pozimi, a to je le dobra tretjina leta. Sušenje sena je ob določenih dnevih res lahko rešitev , a to ti spet na leto pomeni kkašnih 30 dni. Pri manjših je večina problemov, predvsem pa stroškov večjih, pa tudi tisto kar je toni omenil glede razmerja med prostornino in obsegom in s tem povezanimi izgubami toplote ni za zanemarit. Skratka odločitev ni enostavna niti poceni ali hudo donosna, če ne bi imeli že vsi živinorejci namesto jame za gnojevko kar digester na dvorišču. Indijske rešitve so že strae in so jih imeli že takrat ko sem se še sam intenzivneje ukvarjal z bioplinom. Vendar je tam klima toplejša, bioplinske naprave doskrajnosti poenostavljene (poskusi kaj takšnega postaviti pri nas pa boš imel takoj cel kup inšpektorjev na grbi), predvsem pa plin uporabljajo neposredno kot gospodinjski plin za kuhanje (čeprav malo smrdi) kar je tudi najbolj ekonomični način uporabe in se ob majhni investiciji hitro izplača.
Čim začneš sanjati o pretvorbi v električno energijo se razmerja povsem porušijo in šele ob izdatno subvencionirani odkupni ceni elektrike se bioplin izplača, seveda v optimalnih pogojih.

Pri nas bioplin ni zaživel prej zaradi preprostega vzroka. Ni bilo nobenih podpor.

Sedaj so podpore dobre in se že izplača zgraditi. V kratkem bo vsak resen živinorejec predelal še svojo gnojevko. Pa če bo dodajal biomaso ali ne.

Če koga kaj več zanima o bioplinu si lahko prebere priročnik o bioplinu na naslednjem linku povezavi.

http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2717/Katedra_za_kmetijsko_tehniko/Prirocnik_o_bioplinu.pdf


Seveda pa lahko še kaj vpraša tukaj. Da se vsi učimo.

Nova uredba, ki nove naprave omejuje z vnosom koruzne silaže in silažo žit.

S to uredbo so na nek način začeli strmeti k temu, dase bo zgradilo več malih naprav, katere bdo preelale gnojevko in gnojna kmetiji z vnosom do 40% biomase.

Vsak ki ima vsaj 20 GVŽ bi si lahko privoščil mini bioplinarno.

Z elektriko bi se naprava poplačala in nekajmalega bi ostalo (€).

ostala bi pa toplota in visokokakovosten gnoj.

Res čakam in si želim spoznati primerne kmetije, ki bijim lahko temeljiteje predstavil in ponudil možnost investiranja v to napravo.


Če imate omenjeno in nočete sami investirat, je opcija partnerstva (solastništva).

Osebno sem sam pripravljen investirati na dobri lokaciji v napravo.

vrgoles je napisal/a:

Nova uredba, ki nove naprave omejuje z vnosom koruzne silaže in silažo žit. S to uredbo so na nek način začeli strmeti k temu, dase bo zgradilo več malih naprav, katere bdo preelale gnojevko in gnojna kmetiji z vnosom do 40% biomase. Vsak ki ima vsaj 20 GVŽ bi si lahko privoščil mini bioplinarno. Z elektriko bi se naprava poplačala in nekajmalega bi ostalo (€). ostala bi pa toplota in visokokakovosten gnoj. Res čakam in si želim spoznati primerne kmetije, ki bijim lahko temeljiteje predstavil in ponudil možnost investiranja v to napravo. Če imate omenjeno in nočete sami investirat, je opcija partnerstva (solastništva). Osebno sem sam pripravljen investirati na dobri lokaciji v napravo.

Ali mi lahko prikažeš kako "mini" bioplinarno iz prakse?

V Sloveniji jih zaenkrat še ni. v Letu 2011 se bo odprlo nekaj 250 kW.

Za male pa še ni padala nikjer odločitev, čeprav je zanimanja veliko.

Marsikateri mali kmet jemali prav zaradi tega, ker se težko odloča o novostih...


ampak bo že.


v Avstriji in Nemčiji obstajajo tudi male (ampak o njih je zelo malo govora, tako kot je malo govora o kmetu, ki ima 2o GVŽ).

LP

Malih bioplinarn praktično drugi kot Avstrijci oziroma tirolci skorajda ne poznajo. Na tirolskem oz tudi še ponekod drugje v Avstriji najdete takšne male naprave zaradi dodatnega podpiranja države za male naprave. Rentabilnost bioplinske naprave se začne nekje pri 500 kW instalirane moči, tako da ne bi se kdo prehitro v kakšno stvar pognal in bi ga potem bolela glava.

LP

za glavobol se že najde zdravilo bolj je problem kakšna finančna črna luknja... sam malo razmišljam - pri velikih napravah pomeni to v bistvu vsaj še eno delovno mesto. ne predstavljam si ravno, da bi poleg vsega dela na kmetiji recimo z molznicami ''daroval'' še 2 uri na dan za bioplinsko napravo. no - če človek živi sam in dela samo za to, da bo enkrat umrl, ok. če pa imaš enkrat družino in ljudi, katerim želiš nameniti nekaj časa, pa dvomim, da se to izide. če pa imaš nekoga zaposlenega, pa je seveda finančni rezultat toliko slabši. lahko malo več poveste še okoli tega? vsi samo računajo. ok -itak je to osnova. ampak kaj pa človeški faktor? konec koncev se gre tu tudi za izboljšanje ekonomskega stanja kmetije, ki pa ti popolnoma nič ne koristi, če tega ne moreš uživati. ni res?

http://s8.mojalbum.com/delo-z-stroji-foto_17373478_17391454_18383027.jpg
Goreneje iz bioplinarne ko je preveč plina.

Toni mislim, da je ena dodatna delovna sila kar premalo. Poznam nekaj fantov, ki delajo , oziroma vozijo na bioplinarnah in je to ogromno prevozov.