Za tiste z malo daljšim spominom bioplin ni nič novega. Že pred 30-timi leti se je tudi pri nas precej poskušalo. res bolj na raziskovalnem področju. Postavili pa so že okoli leta 1980 eno bioplinarno v Prekmurju, ki pa nikoli ni v redu delovala. Tisti čas je bila tehnologija in tehnika še nedorasla velikim zahtevam glede varnosti in seveda ohranjnaja stabilnega stanja v digesterju. To je bil največji problem in je še v majhnih sistemijh, kjer je robni vpliv sorazmerno velik in se hitro poruši ravnotežje, ki bi moralo vladati v digesterju. Že iz tega vidika so zaželjeni večji sistemi, seveda pa je cena drug kriterij, ki močno favorizira večje sistmee, saj strošek na kW inštalirane moči z velikostjo hitro pada. Tako danes velja za spodnjo mejo ekonomičnosti velikost bioplinske naprave, ki sprejme gnoj od okoli 150 GVŽ.
Sicer je to popolnoma naraven proces, ki teče v prebavilih prežvekovalcev, tako, da so razni predsodki odveč. res pa vsega ne smemo verjeti raznim zagovornikom oz. zastopnikom. Prevsem glede ekonomičnosti. Vložki so veliki in le če je elektrika dobro subvencionirana potem je nekaj dobička. Popolnoma enako kot pri fotovoltaiki. KOt navajajo v tujini je uspešnost bioplinske naprave odvisna predvsem od tega kako ti uspe prodati odpadno toploto in to je na kmetijah običajno problem, ker ni dovolj velikih porabnikov dovolj blizu. Samo s prodajo elektrike bi bolj tenko piskali.
Glede raznih ddoatkov mortamo biti zelo previdni in jih predhodno preizkusiti v laboratoriju (seveda ni problem dodajati koruzno ali travno silažo) s pomijami in gospodinjskimi odpadki pa je potrebno biti že previden. Dodatno ti jo pri tem močno zagode zakonodaja, ker je potrebno te dodatke predhodno sterilizirati. Na previdnost npr. opozarjajo že težave, ki jh imamo kadar v hlevu uporabljamo več antibiotikov ( vprimeru, ko zdravimo mastitis večjega števila krav, ali kakšno drugo bolezen kjer je poraba antibiotikov nekoliko višja). Ker antibiotiki prehajajo v okolje in ker so metanogene bakterije zanje precej občutljive se proces vrenja v digestoriju močno upočasni ali celo zaustavi.
Prisotnost težkih kovin v gnojevki iz bioplinarn je malo verjetna, ker vanjo težko pridejo (rastline jih običajno vsebujejo zelo malo in jih torej tudi v gnoju ne more biti). So pa težke kovine problem v odplakah iz čistilnih naprav in ljudje to dvoje pogosto zamenjujejo.
Glede smradu zastopnikom ne kaže povsem verjeti. Ker bioplin nastaja v anaerobnem vrenju vsebuje (plin in gnojevka) z razgradnjo večjih organskih molekul res natajajo preprostejše spojine, a te so vse v reducirani obliki in je zanje značilen neprijeten vonj (samo amoniak in žveplovodik naj omenim). Iz plina se dasta ti dve spojini res izločiti, del pa se raztopi v gnojevki in potem izhlapeva (ter smrdi) ob razvažanju.
Ker je skoraj ves dušik v amonijačni obliki se ga ob razvozu veliko izgubi in po tej plati gnojilna vrednost prevrete gnojevke ni nič večja, kvečjemu slabša od neprevrele, kjer je kar nekaj dušika še v obliki sečnine.
Skratka predelava gnojevke v bioplin ima svoje dobre in slabe lastnosti. Vsak bo moral samo posikati kaj je za njega možno in idealno , nikakor pa kar verjet raznim propagandistom, ki sicer "neumnim" kmetom z veseljem za drage denarje prodajo, kakšno hightech tehnologijo, ko pa ta ne deluje čisto tako kot so obljubljali, pa jih nikjer več ne najdeš.


.

pa ja...

tudi krompir so nekoč slovenski kmetje zavračali...

deževni dan in sem mal cajt imel in našel tole med referenčni objekti :








Vse so moči tam med 100 -200 kW
kar je dokaz, da tudi z malimi napravmi -kmetijskimi - je kmetijstvo dobičkonosno .

več pa še na : http://www.weltec-biopower.cz/reference.php

deželan je napisal/a:

deževni dan in sem mal cajt imel in našel tole med referenčni objekti : Vse so moči tam med 100 -200 kW kar je dokaz, da tudi z malimi napravmi -kmetijskimi - je kmetijstvo dobičkonosno . več pa še na : http://www.weltec-biopower.cz/reference.php

tole ni ravno malo. Za 100 kW je potrebno gnojevke od vsaj 200 GVŽ
če vas zanimajo male bioplinske naprave bo tole boljše:
http://www.e2conserve.co.uk/?gclid=CK_L_LSYkqUCFQTpzAodsSnx-A

pa to dejansko funkcionira?? saj ne da iz tega dobiš elektriko, lahko pa vsaj plin za kuhanje in pozimi ogrevanje... izgleda super, samo če je res učinkovito... bi bilo dobro vedeti kakšne izkušnje... res da ni veliko denarja, pa vseeno, tako malo pa spet ne...

kmetovalec je napisal/a:

deželan je napisal/a: deževni dan in sem mal cajt imel in našel tole med referenčni objekti : Vse so moči tam med 100 -200 kW kar je dokaz, da tudi z malimi napravmi -kmetijskimi - je kmetijstvo dobičkonosno . več pa še na : http://www.weltec-biopower.cz/reference.php tole ni ravno malo. Za 100 kW je potrebno gnojevke od vsaj 200 GVŽ če vas zanimajo male bioplinske naprave bo tole boljše: http://www.e2conserve.co.uk/?gclid=CK_L_LSYkqUCFQTpzAodsSnx-A

če je pa res zanimanje za take naprave potem pa je to tudi prav stvar :


take stvari delujejo v indiji a--za naše planšarije bi že bile tudi dobre !!
http://www.biog.as/sintexplant.pdf
tukaj imate še vse podatke vključno z kontakti in podatki

Nazadnje urejal/a deželan 09 Nov 2010 08:27; skupaj popravljeno 2 krat

edino ena stvar me bega - temperatura. je pa res, da se ne spomnim, kakšne zime imajo v Indiji. imajo podobne kot pri nas ali milejše? namreč pri tako majhnih fermentorjih je razmerje med površino in volumnom preveliko in je izguba toplote toliko večja. kako pa je s tem?

kmetovalec je napisal/a:

deželan je napisal/a: deževni dan in sem mal cajt imel in našel tole med referenčni objekti : Vse so moči tam med 100 -200 kW kar je dokaz, da tudi z malimi napravmi -kmetijskimi - je kmetijstvo dobičkonosno . več pa še na : http://www.weltec-biopower.cz/reference.php tole ni ravno malo. Za 100 kW je potrebno gnojevke od vsaj 200 GVŽ če vas zanimajo male bioplinske naprave bo tole boljše: http://www.e2conserve.co.uk/?gclid=CK_L_LSYkqUCFQTpzAodsSnx-A

200GVŽ in se nekaj ha zemlje...

okrog 100-120 GVŽ
cca 50-60 ha površin za silažo -koruza , detelja ,sirk, .........organske mase !!
in to je TO

vsekakor je odvisno od kvalitte silaže in travinja ,kolobarit pa itak potrebno , pa gretje speljat za 3-5 domačij ,...... ali sušenje sena ,.....

100-200 GVŽ že zahteva 50-100 ha zemlje. + 50-60 ha izrecno za bioplin. skupaj: krepko čez 100 ha v štartu. v Sloveniji to pomeni 10 kmetij na kupu za živino + še 6 za poljščine. ni tako malo