Ne, ne. Ne gre za Škrjanče. Hotel sem napisati, da je nekako v rejonu od koder prihajata Ti in Škrjanc Janez. Blizu Grosupljega je doma mojster.
En delovni pult in eno omarico bo naredil.

Okoli inšpekcij: te so po svoje res huda stvar. Pomisliti pa je treba, da je inšpekcija lahko tudi naš najbolši zaščitnik. Vsi kupci niso potrpežljive ovčke. Včasih se med njimi najde tudi kak kozel. Se komu zameriš.... nevoščljiv sosed, poklicni nergač, konkurent, nepotešena ljubavnica.... Gredoč te kakšen prijavi inšpekciji. Ona odreagira. Pride preverit k tebi v sirarno.... če so stvari urejene, te bo inšpektor zaščitil.

Kolikor jaz vem živilskega pregleda ni več treba delati, le izjavo je nujno napisati, da si zdrav..... ampak res moraš biti zdrav. Tudi prehlajen ne. Ko daš sir v laboratorij, prehlad tam odkrijejo.

Glede opreme sem mislil kar na rabljeno sirarsko opremo.

Je pa iskanje tega kar težavno delo, ker:
-večinoma tako opremo delajo manjše obrtne delavnice in ne poznaš ne znamke, ne firme, po kateri bi lahko iskal
-za dober del opreme bi težko vedel izraz v slovenščini, kaj šele v kakem tujem jeziku
-...

Najlažje bi se to našlo s pomočjo firme, ki dela in prodaja novo opremo. Vsak pogosto ob menjavi stroja ali opreme računa tudi na denar od prodaje stare(ga).
Če bi se poglobil v kontakte s svetovalno službo, bi tudi v Sloveniji našel precej (ne)rabljene opreme od (žal) nasedlih projektov.

Glede zahtev po opremi in prostorih pa bi ponovil, kar mi je rekel pred leti en vet. inšpektor, ko sva govorila o prehudih (predragih) tehničnih zahtevah (so se precej omilile v teh letih):
"Če lahko za doseganje nizkega zaslužka z mlekom uporabljamo sredstva v milijonskih vrednostih (zemlja, objekti, stroji, oprema, živina...), zakaj je tako težko za podvojitev zaslužka vložit vrednost tretjine traktorja?"

Če se pa primerjamo s starimi članicami EU, pa je tam lahko sirarna v kleti, šupi itd., pa je povsem sprejemljiva za prodajo na domačem trgu. Saj tudi v primeru 'vesoljskega' obrata še vedno sam odgovarjaš, če gre kaj narobe.

spomladi smo bli na ekskurziji v Švici. človek sir dejansko zori v kevdru, kjer je zemlja po tleh, kakšne ploščice nek... stene neprebeljene itd. brez problema. kakšna inšpekcija! država take ljudi podpira, da si sami pomagajo.

sicer je inšpekcija res koristna, ker so eni pač pocarji. problem je v tem, da tudi če odgovarjaš kazensko, to ničesar ne pomeni, če bo en človek zaradi tvoje malomarnosti zbolel ali pa še celo kaj hujšega... njemu tisti denar nič ne koristi... nekateri se pač ne sekirajo in iščejo lahke poti zaslužka, mimo vseh predpisov.

Kdo zori sir, ki je narejen le iz sirišča?

Mi lahko pove postopek? Hvala