Soja!
Seje(ali sadi?) kdo? Če, zakaj jo uporablja? Glede na to, da bo vedno bolj pomembna v prehranbeni industriji, mislim, da si zasluži svojo temo!

kupimo jo...na zadrugi.
Uporablamo jo za krave, 10l vedro na 30 krav/dan zmešam v mešalno krmilni

Soja se seje. Prejšnje leto je bilo prinas kar precej soje vendar pa, kolko jaz vem se ni obnesla, ker ni dozorela.

Ali jo kdo prideluje(sojo)?Način pridelave(setev,škropljenje,dognojevanje,žetev,sušenje)??

Letos sem že drugo leto sejala sojo, vendar v takšni količini, da jo lahko pospravim na roke (2 ara). Če bo letos normalno dozorela, jo bomo drugo leto sejali toliko, da jo bo žel kombanj. S sojo sem bolj zadovoljna kot s fižolom!

Sejala sem jo v vrsto (2cm narazen seme in medvrstna razdalja kot krompir) in enkrat smo jo okopali, nato je prekrila vrste in njena bujna rast onemogoča rast plevelom. Zraste do enega metra. Njivo smo v jeseni pognojili s hlevskim gnojem, sredi maja sem sejala seme od ene sosede (kupila ga je že pred leti od Semenarne v vrečicah za vrtičkarje). Ta soja je rumene barve in okusna. Pridelek je ZELO obilen (do 1:100), vendar sem jo lani žela šele v oktobru in dosuševala na ganku. 12.10.08 sem jo omlatila s cepcem. Letos zori hitreje, ker je bilo bolj vroče poletje. Aja, smo na nadmorski višini 410m, morda tudi zato zori počasneje. Priporočam namok semena pred sajenjem. Soja ne mara težke ilovnate zemlje! To lahko trdim, ker jo imam na dveh njivah. Pazit je treba, da so tla dovolj založena s fosforjem, dušika ni treba dodajat.

Ljubi vročino, suša jo ne prizadane, saj naredi do 2 metra globoke korenine, zato se jo ne da izruvat, nima škodljivcev!

Priporočam eko pridelavo, ker se dosega višjo ceno. Potrebno je le gnojenje s hlevskim gnojem v jeseni, ali zeleno gnojenje in eno okopavanje spomladi. Dušik sama veže iz zraka, poleg tega se ga vnese z okopavanjem. Letos jo bom imela naprodaj in upam, da bom dosegla tolikšno ceno kot za fižol : 6 EUR/kg, še posebno zato, ker je vsa soja, ki je naprodaj Gensko spremenjena in ljudje iščejo navadno sojo. Za živino bomo raje sejali krmni grah.
Letos imam tudi zelo dobre izkušnje s čičeriko, ki je moja najbolj priljubljena poljščina. Ljubi vročino (40stopinj celzija) in sušo. Zvečer je sposobna vezat vlago iz zraka in ko se sprehodim po njivi, mi prijetno ohladi noge. Lani sem imela eno italijansko seme, ki je bilo zanič. Letos pa sem v Kaliji kupila EKO seme čičerike za vrtnarje in je super: Je že zrela, vsi stročki so polni. Prav tako kot soja nima škodljivcev in zadostuje jesensko gnojenje s hlevskim gnojem ter eno okopavanje dokler ne strne vrst. Ves pridelek bom pustila za seme, čeprav je ZELO okusna!

Nikoli še nisem videl soje v živo...po slikah sklepam, da je precej podobna fižolu, razen, da naraste malo višja. Pa je tudi sama obdelava kaj podobna? Pa res ni potrebno nič škropiti? Ker če fižola ne škropimo, vse pobere plesen
Upam, da je kaj manj občutljiva soja. Pa se da tole žeti z žitnim kombajnom? Ima stroke dovolj visoko?

Soja ima večje liste kot fižol in kosmate. Pri nas jo ženske sejejo predvsem ob robu njive, ker odvrača srne!!! Če je okrog njive ena vrsta soje, srnam ne pade na pamet, da je v sredini fižol. Tudi zato ker je visoka. Stročke ima po deblu od tal do vrha. Ko bo dež prenehal, bom poslala kakšno sliko. Glede kombajniranja je problem, ker ne dozori. Sem pa zasledila, da se ekološki kmetje več ukvarjajo s tem in vedo katera sorta pri nas dozori (g. Mladen Puž).
Lani sem počakala, da je slana osula liste in konec septembra sem jo porezala in dosuševala na ganku. V oktobru je posijalo sonce in sem jo brez problemov omlatila. Zrnje je skakalo ven iz stročkov. Mogoče bi tako dozorela tudi na njivi. Jo bom letos poskusila pustiti dlje.
Plesni nisem opazila. Ker pridelujemo tudi fižol, lahko rečem, da nam uspeva brez špricanja tako proti plesni kot proti ušem. Letos je imel oboje na sebi, pa je vseeno lepo obrodil. Res pa je, da več dušika kot se meče na njivo, več bolezni se privleče. Odkar sem brala, da zaradi pesticidov 6x več kmetov (ki redno špricajo) oboli za rakom kot je povprečje populacije, smo jih popolnoma prenehali uporabljati. Letos je zelje napadla invazija bolh. Srčiko sem posula s pepelom trikrat zaporedoma, da je bolhe niso pojedle. Ko je enkrat startalo, mu bolhe niso škodovale. Na začudenje vseh je prekrasno. Bom poslala sliko. Dejstvo je, da farmacija proizvaja pesticide zato, da so ljudje bolani. Tako zasluži dvakrat: prvič s prodajo pesticidov in drugič s prodajo zdravil. In zdravila proti raku niso poceni. Leta 2007 je za rakom na novo zbolelo 10780 Slovencev, največji odstotek je na Dravskem polju, kjer je Atrazin v pitni vodi...........

Tale rak je kar zastrašujoča bolezen. V zadnjih letih je po 11000 na novo obolelih za rakom na leto, 50 let nazaj samo 300 na leto sicer je malo off topic.

pri nas špricamo hmelj že od vsega začetka, pa poglej starega- pri 87-ih še vedno zdrav ko dren tako da nebi vedu glede raka pa tega....

@ cika

In za katero zatiralno sredstvo se je uporabljal Atrazin?

Poleg tega je uporabljanje fitofarmacevskih sredstev v katerih se uporablja Atrazin v Sloveniji in večini članic Evropske unije prepovedano.

Nazadnje urejal/a Miha7 15 Sep 2009 20:58; skupaj popravljeno 1 krat