Če jaz v nedeljo popoldne niti nosa ne pomolim v hlev, bodo krave tako mukale, da se bo slišalo na Primorsko! Ob nedeljah popoldne delamo, ker nimamo izbire! To pravim pa jaz.

Dobro, izbiro imamo, da nehamo in gremo v službo...

Aja, še to: a v nedeljo DOPOLDNE so pa delali? Grabežljivci belgijski!

aja, pa še to - o veliko možnostih zaposlitve... dajte no! od kje vam to? še delavci izgubljajo službe, pa bo veliko možnosti za kmete, ki bi prenehali s kmetovanjem in so stari 40+ let? hm... zakaj pa potem tega ljudje ne delajo? ne vem, no, sem pa mislil, da je brezposelnost čedalje večja, ne da je dovolj dela za kmete.

No, jaz pri delu na kmetiji uživam. Naš rod tukaj, dokazano, živi že od leta 1698. Nedokazano pa od druge polovice 12. stol.
Jaz uživam zato, ker sva skupaj z ženo uspela v dobi najinega življenja to kmetijo ohraniti vitalno; pa tudi zato, ker nam kmetija omogoča zadovoljiv življenski standard. Izkušnje so naju naučile, da je na kmetiji mogoče gospodariti tako, da se dela z 95 odstotno močjo. Tak življenski slog pa daje življenju življenje.
Nič ne rečem, če nekdo želi delati s 120 odstotno močjo, naj kar. Ampak naj, prosim, ne trdi da je edino tako mogoče preživeti in da smo tisti, ki tako ne mislimo, lenuhi. Gre preprosto za stil življenja. Predvsem pa za organizacijo dela. Z gotovostjo trdim, da ni najpametnejši tisti, ki hoče vse sam narediti. In vse sam podse spraviti.
Sicer pa verjetno vsi poznamo zgodbo o beduinu, katerega je Amerikanec skušal naučiti moderenega življenskega stila.
Napredek Ja no, nekje so imeli pred 100 leti 6 govedi, par konj, dva prašiča, nekaj kokoši. Poželi so 20 mernikov pšenice, 10 mernikov rži, 20 mernikov koruze, 20 mernikov ovsa, 5 mernikov prosa, 3 mernike ajde. Nakopali so 100 mernikov krompirja, 100 mernikov kolerabe, pese ter korenja. Pridelali so 2 mernika fižola. Nakisali 3 kadi zelja, eno kad repe. Naprešali so 500 litrov mošta, nakuhali 50 l žganja. Posušili 3 mernike tepk. V gozdu so letno posekali in prodali 20 kub metrov hlodovine ter drva za lastno porabo.
Na taki kmetiji pa dandanes redijo 40 do 50 glav govedi, drugega nič
Je to kak napredek Za moje pojme ne. Kmetija je prej zmogla preživeti družino, danes je ne

@nevednež: kmetija je tudi danes sposobna preživeti družino v smislu besede "preživeti". Bolj težko je pa preživeti s standardi kot smo si jih zastavili.

pa tudi, če bi bila v podobni obliki, kot jo je opisal nevednež, bi moral vsak delati s 300% močjo, ne 95. drugače jaz osebno tudi uživam v delu na kmetiji, posebno, kadar dosežeš dobre rezultate (zdrave in sposobne živali, dober pridelek). ob nedeljah je pa samo nuja in ne uživam, če delam ob nedeljah.

peter_28 je napisal/a:

Aja, še to: a v nedeljo DOPOLDNE so pa delali? Grabežljivci belgijski!

Dopoldne so samo svinje nakrmili, reveži belgijski.
Kljub tolikšni pridelavi je bil njihov standard nižji kot naš, kar me je zelo presenetilo. Ker so jim velik del prihodka pobrali posredniki in država. To kar se je sedaj začelo pri nas, se je njim dogajalo pred 20 imi leti. Za prelepo glavo (2kg) cvetače so iztržili dobrih 15 centov. Takšno cvetačo, ki pride v naše trgovine so pobirali za predelavo (še nižja cena) ali pustili na njivi, ker je posredniki niso hoteli odkupiti. Doma niso smeli klat prašičev ampak so jih prodajali po nesramno nizki ceni in potem v supermarketu kupovali predelano meso. Življenjska želja gospodinje je bila imeti pisan zelenjavno cvetlični vrt, pa ni imela časa zanj, zato je zelenjavo kupovala. Sosed, ki je imel 2ha steklenjakov paradižnika, je veljal za bogatega, saj je lahko hčerki kupil eno kobilo za rekreativno jahanje, lesen hlevček in seno.

In mi rinemo v takšen sistem, kjer mora kmet poleg sebe živeti še 100 drugih, ki nočejo delat na zemlji, hočejo pa fanj živeti.
Pa še v nedeljo popoldne bi radi delali.

cika je napisal/a:

In mi rinemo v takšen sistem, kjer mora kmet poleg sebe živeti še 100 drugih, ki nočejo delat na zemlji, hočejo pa fanj živeti. Pa še v nedeljo popoldne bi radi delali.

...bomo morali delati...

Mislim, da počasi prihajamo do srži problema.
Tako imenovani napredek sili kmete, da delamo zmeraj več za zmeraj manjši denar. Kdor se spusti v to dirko se mora zavedati, da bo v njej za gotovo poražen.
Poglejmo: še pred petdesetimi leti so na povprečni slov. kmetiji redili dve kravi in od njiju oddajali mleko. Zaslužek od tega mleka je pomenil pomemben del družinskega proračuna. V prvi polovici 60tih let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji začela tim. industrijska revolucija. Na kmetijah so se začele pojavljati prve kosilnice; Irus, Agria, sem in tja kakšna BCS. Najsposobnejši so nabavili kak traktor, večinoma pripeljan iz Nemčije, kjer so delali na tim. začasnem delu. Konec 60tih smo že lahko kupili kak Pasqali, Zetor na dva cilindra, Ferguson.... Pred tem to ni bilo možno kajti za režim je traktor na kmetiji pomenil kulaštvo, nevarnost za socializem...
Hkrati s pojavom strojev se je pričelo zaraščanje strmih površin. Vzroka za zaraščanje sta bila dva. Prvi je bil ta, da s kosilnico in traktorjem ni bilo možno v breg, drugi vzrok pa je bil vse manj za delo sposobnih ljudi na kmetiji, kajti najvitalnejši del populacije, zlasti ženske se je zaposloval v tovarnah, ki so potrebovale veliko poceni delovne sile. ( ženske so najcenejša delovna sila).
Pošteno pa je treba priznati, da se je prejšnji režim še kako zavedal pomena prehranske samooskrbe, zato je zelo kmalu začel podpirati kmetije z nudenjem poceni kreditov za gradnjo, za tiste čase sodobnih hlevov. Pa tudi za nabavo traktorjev. (Pri nas smo tako že leta 1961 z lastnim denarjem v Nemčiji kupili kosilnico Irus. Leta 1962 motorno žago Contra Stihl, leta 1966 pa, doma, traktorček Pasqali z evrodizel motorjem 14 KS. Leta 1973 pa smo dobili ugoden kredit za nabavo Zetorja 3511S).
Vse do konca 80tih let je bilo možno z delom na kmetiji precej dobro živeti.
Z osamosvojitvijo in vstopom v svetovni globalni gospodarski sistem, se je začel neusmiljen boj za preživetje. V tem boju uspevajo le močni, predsem pa breobzirni. Nekaj let je še veljalo, da je denimo 10 krav zadosti za rentabilnost. To je trajalo le malo časa. Po moje je danes pogoj za obstanek kmetije 40 in več krav.
Na tej točki se je nujno vprašati koliko krav bo zadosti leta 2020 ?

Nizozemski strokovnjak je lani jeseni v Grobljah predpostavil dokaj "nenavadno" prihodnost.
Z tim. ekonomijo obsega proizvodnje v slovenskih razmerah ne more v dirki zdržati nihče. Poljedelci so jo že defenitivno izgubili, prav tako prašičerejci. Vzrejevalci pitancev jo bodo izgubili v enem, najkasneje dveh letih. Rejci krav molznic bodo, morda, zdržali še kakšnih pet let. Zatem bo sledil polom.
Seveda se moremo in moramo vprašati kdo je za tako stanje odgovoren.
Sam menim, da prevsem vse vlade po osamosvojitvi.
Naša kmetija je iz dirke že davno izstopila in gre svojo pot. Koliko časa še, je vprašanje
Sam mislim, da tako je, pa nedeljsko delo gor ali dol.

mogoče malo iz teme, pa vseeno.
NE, ne strinjam se, da je samo kmetija s 40 molznicami sposobna preživeti. Prepričan sem, da je kmetija, ki redi 60 molznic, ''sposobna'' preživeti 2 človeka v delovni dobi - torej družino. kmetija s 30 molznicami pa 1. Pripravljenost za delo je druga stvar. Kmetija s 100 ali več molznicami je dober vir dohodka. Samo - tukaj so nekatere stvari, ki jih na žalost večina pozablja ali pa namenoma ignorira. Za zadovoljiv dohodek velja tole:
-ne smeš kupovati najdražjih strojev, predvsem traktorjev. fendt, oprostite, v Slovenijo ne paše. kdor za kmetijo z 20 ha kupi 70.000€ vreden traktor z močjo pod 80KW, ne more pričakovati, da bo njegov finančni rezultat pozitiven. če bi kupil traktor za 40.000€, bi mogoče s porabo kakšen liter več delal ravno tako.
-pri gradnji hlevov ne smeš nasedati prodajalcem, ker njim ne gre za tvoj dober hlev, ampak samo za prodajo opreme. kdor posluša prodajalce, je, oprostite, neumen. pa je takih veliko. je pa res, da večina pač verjame, ker so prodajalci sila spretni psihologi z znanjem kako brez slabe vesti nategniti človeka.
-naredi hlev predvsem po meri živali - torej raje kakšen kvadrat več, kot manj, jasno, če je prostor. če se bodo živali dobro počutile, bodo tudi več dale od sebe in dlje zdržale, ob manjših stroških.
-ob vsaki investiciji zaprosi za nepovratna sredstva. ali od države, ali od občine. za to je ta denar in ga je potrebno izkoristiti. vsak € se lahko pozna in lahko loči izgubo od solidnega dohodka.
-ne jambraj, ampak bodi iznajdljiv, inovativen, išči informacije. ne misli, da vse veš. to je v Sloveniji veeelik problem. pa še to - kjer se jambra, ni tako hudo. tisti, ki so res v krizi, so tiho in delajo.
-naredi-izdelaj kakšno stvar sam in kupi kakšen rabljen stroj. bolje je v istem času kupiti 3 zgrabljalnike za 2000€ in z vsakim delati 5 let, kot 1 novega za 8000€ in z njim delati 15 let.
-ne pričakuj, da ti bo kdo kaj dal, moraš prositi ali vzeti (ne mislim krasti, samo včasih je treba bit siten, drugače ni nič, predvsem pri trgovcih).
-treba se je vsest, pisat in računat. brez tega ne gre. kdor misli, da gre vse pavšalno in na oko, ne more imeti dobrega rezultata.
-pri kmetijah z živalmi so ŽIVALI primarni vir dohodka. zato je bistvenega pomena, da se v večini posvečaš njim in ne traktorju. če živali dobro poznaš, opazuješ, lahko velikokrat preventivno ukrepaš in preprečiš trpljenje, živčnost in stroške. treba je pristopat strokovno, ne kar tako, eh, sej bo. živali so sicer za razliko od strojev neverjetno prilagodljive. vendar ti lahko ista krava da, ob pravilni ali nepravilni vzreji in reji, precej denarja ali pa izgubo. za isti vložek. to je glavno pri reji živali. preživela že bo, ampak-preživetje ni dovolj. preživetje je dovolj v naravi, v proizvodnji pač živali zahtevajo več pozornosti, fizične prisotnosti, predvsem pa znanja in uporabe rezultatov kontrol ali merjenj.
-več bi nas moralo izkoriščat KOP plačila, ker nikjer za nekaj pisanja in sedenja ne boš kar tako dobil nekaj 000 €. bolj se splača vložiti malo umskega dela, kot namesto tega garati. razen če si direktor, pa dobro-to je druga zgodba.
-sodelujmo, sodelujmo, sodelujmo. če ne bi zaradi preklete foušije v Sloveniji gledal samo na svojo rit, bi lahko nardil bistveno več in več najemal strojnih uslug. v tujini večinoma tako delajo. in to je računica, ne pa da ma vsak vse stroje svoje. tako vsak več da, pa še stroji se še bolj dražijo.

ha, vem, da sm marsikoga sprovociral. ampak tako mislim. pa ni me treba zdej linčat zarad tega

Nazadnje urejal/a _toni 13 Avg 2010 16:43; skupaj popravljeno 1 krat

Zadnja dva posta sta tako za v okvir foruma. Predvsem pa se bom že -ič ponovil: politika je taka, da vzpodbuja piranhe.... Zakaj? ker so hočeš ali nočeš med politiki in piranhami zavezništva.

A se najde kdo tak, ki pa ne bo pokoristil kakega razpisa samo zato ker se zaveda situacije in ne želi prestopit tega "nemoralnega" praga, ki pomeni neko začrtano pot-trend? vidim da nekateri vseeno pravilno opažate kaj pomeni za neko prihodnost če nekdo pomoli nekaj kovancev....

Nazadnje urejal/a Simon MS 13 Avg 2010 16:16; skupaj popravljeno 1 krat