Kam bi šteli sodobnega kmeta? pretežno umska dela?

predvsem umska, od umskih pa predvsem kako prikriti milijonske dobičke, da te država preveč ne obdavči.

Kam šteti sodobnega kmeta se lahko razglablja, vendar več kot "10dag" je pri delu potrebno premakniti dnevno. Ravno tako lahko rečemo sodoben kmet nekomu, ki se ukvarja z devesničarstvom, kjer je mnogo fizičnega dela ali nekomu, ki je sodoben hribovski kmet, ki mora za kosilnico peš hoditi, pa naj bo le ta sodobna. Dejstvo pa je, da je fizičnega dela od kmetije do kmetije različno, kakor tudi birokratskega, v umsko delo pa sodobnega kmeta tako ali tako prisili celoten sistem, družba v kateri živi.

Pred nekaj dnevi je bila pri nas doma na obisku mlada družina (od 7 do 40 let) iz Francije. Širša okolica Pariza.
Gospa je rojena na kmetiji. Doma gospodari njen brat. Kmetija je usmerjena predvsem v pridelavo žit. Pred tremi leti je bojda imel v lasti 400 ha površin (no, nisem prepričan, če vse v lasti ali tudi kaj v najemu). Letos je gospa omenila, da je brat moral pridobiti še nove površine zato, da bi kmetija mogla preživeti 1 (enega) človeka. (No, morda je bilo mišljeno eno družino).
Gospa in njen mož mislita, da je tako stanje neumno
Škoda, da jih nisem vprašal, če tisti Francoz dela tudi ob nedeljah
Jih bom čez dve leti, ko spet pridejo.

Zelo zanimiva debata tole nedeljsko delo. Predvsem prispevki gospoda nevedneža. Vsi skupaj pa ste pozabili na eno zelo bistveno stvar. Da veliko kmetov, ki ob nedeljah dela, dela zaradi užitka, ne zaradi dobička ali denarja ali lakmnosti ali vremena.... Preprosto zaradi užitka. Slovenci smo že itak deloholičen narod, saj smo pravi evropski fenomen kar se dopusta tiče. V EU redkokateri zaposleni človek vzame dopust da lahko gara na kmetiji. V Sloveniji so državni prazniki in dopust namenjeni delu, ne počitku ali praznovanju. Danes na kmetijah delajo ljudje, ki jim kmetijstvo ne predstavlja zgolj zaposlitev, ampak tudi užitek, hobi, sprostitev... Koliko kmetov, tudi starejših, ne gre na pravi dopust, ker jim dopust predstavlja njihova kmetija, še posebno, če je urejena, v lepem ambientu... Kmetija sama je sprostitev. In če mora človek, ki je navajen nonstop z užitkom delati in ustvarjati, počivati dva dni, preprosto trpi. Včasih so morali na kmetijah delati tudi ljudje, ki niso kmetijstva marali, pa niso imeli druge izbire. Zato jim je vsak praznik prišel zelo prav za izogibanje delu. Danes imajo ljudje vrsto možnosti zaposlitve in kmetijstvo so si izbrali tisti, ki v tem uživajo. Zato je mnogim počivanje ob nedeljah in praznikih muka. Izgovor za delo pa najdejo v vremenu, nujnosti opravil....

Pri nas doma je nedeljsko popoldne vedno namenjeno družini. Ker je družina nepogrešljiv del kmetije in jo je treba negovati in si vzeti čas tudi zanjo ne samo za kmečka opravila, zemljišča in živino. Žal mnogi na to pozabijo.

Svaka čast tistemu, ki mu kmetija predstavlja zgolj sprostitev in mu je počitek muka

Tisti, ki poleg službe še kmetuje pa ve vsak sam pri sebi zakaj to počne, in vsak pri sebi bo enkrat prišel do trenutka ko se bo odločal po kateri poti bo stopal naprej.

Pravijo, da je nedelja Gospodov dan in da ga je treba spoštovati. Mislim, da ga človeštvo že dolgo ne več. Ostaja pa vprašanje-presoja posameznika v kolikšni meri bo to vendarle skušal.

Nazadnje urejal/a Simon MS 10 Avg 2010 08:44; skupaj popravljeno 1 krat

Ga.cika, lepo prosim stopite na realna tla in ne mečite vseh v isti koš... ne veliko, temveč redki so takšni kmetje, ki delajo na kmetiji iz užitka. Pomislite malo na tiste, ki so bili na nek način prisiljeni v kmetovanje, zaradi tradicije družine, ki že nekaj rodov kmetuje in slepe želje staršev, da se s tem nadaljuje. To so sedaj generacije kmetovalcev 50+, s kmetijo so poiskušali po najboljših močeh slediti času, pa jih je ta kljub vsemu s kapitalizmom vred povozil. Počasi se jim približuje upokojitev, breme kmetovanja bi radi prenesli na mlajši rod... Koliko jih je takšnih, ki bodo z veseljem prevzeli? Nekaj jih premamijo obljube sredstev za mlade gospodarje, nekaj jih kljub času v katerem živimo ustreže željam staršev, veliko pa jih "pobegne". Tam (če sploh kje), kjer pa je kmetija sama toliko razvita, da bi bila sposobna spodobno preživeti kmeta, mu nuditi vsaj neko plačo, tam pa to že zdavnaj ni več užitek, temveč velik biznis. Toliko o užitku, ki ga z zasanjanimi očmi vidite vi ga.cika.

Amen.

In ko postane biznis, več narava ni tako lepa, traktor je osnovno sredstvo, krava je samo številka,...

irchy, podpišem. nikakor ne gre za užitek! kako bi lahko komu bil užitek cel teden delat, po možnosti še v službi, pa še v nedeljo... eh, to pa res ni res. tko je kokr je irchy napisal, iz užitka delajo ''vrtičkarji'', ki majo malo solatke, krompirčka, kakšno sadno drevo, mogoče 200 trt. ti res delajo za užitek. tisti, ki pa se s kmetijstvom preživljajo, garantiram, de delajo ob nedeljah iz užitka. mogoče je takih 0,01% in nič več. zaradi mene naj še ponoči delajo, če jim je tak užitek. večini pa vsak prost dan še kako paše!! ravno zaradi ''nedefiniranega'' delavnika, ker moraš delat pač ko je treba. upam, da svojega prepričanja ne širite še med drugimi ne-kmeti, ker če je takih še kaj več, ni čudno, da so vsi tako proti subvencijam in jim kmetijstvo - dobesedno in metaforično - smrdi.

tako da se z vašim prispevkom, cika, nikakor ne morem strinjat.

Leta 1992 sem bila na praksi v Belgiji na eni mali kmetiji, ki je pridelala na leto: 100.000 glav cvetače, po 150 ton krompirja in zelene, 40 ton pora, imeli so 50 plemenskih svinj ter 160m dolg rastlinjak za solato pa še nekaj ha rdečega zelja. Delala sta mož in žena, občasno kakšen študent, en upokojenec in en dijak med počitnicami. VSAKO nedeljo popoldne so si vzeli prosto, v hlev niso niti nosa pomolili. Dopust so imeli v februarju.

Kdor v Sloveniji dela ob nedeljah popoldne je ali lakomen (kot je dejal g. Nevednež) ali pa v delu neizmerno uživa (to pravim jaz).