_toni je napisal/a:

itak. farmacija - pa naj bo fito ali homo - je največji lobij na svetu, poleg trgovine. samo da ima farmacija drugo železo v ognju - zdravje. in to izkoriščajo na polno. češ - vsak rad nekaj da za svoje zdravje. potem se pa znižuje kritična meja za holesterol, pritisk itd., samo zato, da se proda več tablet. bljak! isto sranje je s prehranskimi dopolnili. jej zdravo in raznovrstno hrano, pa boš zdrav! prehranski dodatki ala kalcij, magnezij itd. so samo prodajni artikel. ne rečem recimo kalcij za ženske v menopavzi - pa tudi tu se da recimo z mlečnimi izdelki kalcij v dovolj veliki meri vnest v telo. ampak jasno - v mleku je holesterol - NATEG!! v mleku je zanemarljiva količina škodljivega holesterola... če ga spiješ pol litra na dan ti ne more nič bit! ampak - proizvajalci bi tako manj tablet prodali, ki tako lepo šumijo v kozarcu....da o izkoristljivosti elementov v tabletah, ki je bistveno slabša kot v rastlinski in živalski hrani, sploh ne govorim. skratka - vse je en sam nateg, samo zaradi denarja. živi z naravo, kašne rožce naberi za ''rcnije'' in žaube, pa kdaj pa kdaj kašn štamprle za razkužilo, deci vina za kri, pa bo tablete pa tako sranje pa pr mir pust.

9

Simon MS je napisal/a:

In to kvečjemu samo zato, ker velik del stroškov predstavlja transport, sicer pa če pridelovalca iz nizozemske al pa prašičerejca iz danske daš na isti trg s slovenskim se bo zgodilo kaj [

onadva se bosta pričela ukvarjat s čem drugim, ker ne bosta hodila z glavo skozi zid : )

_toni je napisal/a:

pa še to - novozelandskemu mleku nihče pri nas ne more konkurirat. tam kmetje nimajo nobenih fiksnih stroškov, razen molzišča, kakšnega traktorja... mlečnosti so do 3000 kg, krave se skozi pasejo, nobenih dodatnih krmil, nobenih hlevov itd... tam je lahko cena 13€/100kg,itd.

No mlečnost je nekje dvakrat tolikšna kot jo navajaš, cena pa tudi , kolikor je meni znano.
Mislim da se da tudi pri nas znižat stroške do te meje, da je lastna cena pod 20 centov. Bom naredil mal izračuna čez palec, ti pa me popravi kje se motim.
Kot praviš je zdrava mlečnost 9000 l in če predpostavimo, da je cena nekje med 20 in 25 centi za liter , nanese to nekje 2000 eur prihodka po kravi.
obrok računan na 400 dni
-6000 l iz osnovnega obroka, nekje 15kgSS/dan * 400=6t=18 bal*30eur=550eur
-3000l iz močne krme-1500 kg krmil *250eur/t=400eur
se pravi nekje 1000 eur po kravi, čreda 60 krav

-priprava osnovnega obroka 2 uri dan-50 eur/dan= 20000eur letno
-ročno delo 2 uri dan- 20 eur dan =8000eur
-molzni robot 100000 eur ,amortizacija deset let =10000eur
-hlev 200000 eur, amortizacija trideset let =6000eur
-elektrika , voda 1000 eur
-bančne obresti 5000 eur
- vse skupaj =50000 eur

končna ocena mojega izračuna
skupni prihodek
120.000eur-60.000 eur obrok- 50.000 manipulativni stroški, pod črto ti ostane 10.000 eur

- ni upoštevane osnovne črede, zemljišč, čistil v stroških, prav tako ne zdravljenj, pa tudi ne telet, subvencij.
Ta izračun je narejen nekje za kmetijo, ki se že ukvarja z mlečno proizvodnjo.

Moje mnenje je da mlečnost pod 7.000 brez paše ni rentabilna in kot taka vodi/bo vodila kmetijo v propad.
Žalostno je edino to, da kmet ni več kmet ampak le še ekonomist, ki gleda kako bi optimiziral svoj proizvodni proces, predvsem pri nabavi sestavin osnovnega obroka.

elektrika in voda pri takšni kmetiji na mesec znese 1000€, ne na leto
hlev za 60 krav ne stane 200.000 ampak 600.000
to sta samo 2 veliki zadevi, ki jih nisi prav ocenil, je pa res, da so zraven še subvencije. pa še to - takole na hitro je NEMOGOČE ocenit, al se splača al ne. tu vsaka malenkost v letu lahko pomeni 1000€, zato je takle račun čisto brez veze. nč osebnga, ampak preprosto ne moreš tko enostavno zračunat. če bi blo res tko, bi mel pr nas 10000 resnih kmetij z molznicami. nikjer tud nisi napisal stroškov gnojil, ostalih strojev. ker pač samo hlev ni dost. veš kakšni zneski so to? za kmetijo s 60 molznicami vsaj 300.000€ strojev. to je še 20.000€ na leto amortizacije. tako da tale tvoj račun ne zdrži. ne more.

...objavljeno 10 julija v tej temi:

nevednež je napisal/a:

... Kdor v delavnik ne zna naredit kar je treba je slab gospodar. Nedeljsko delo - d...a vredno. Razen krmljenja živine, nikoli ne delamoob nedeljah, pa nam nič ne manjka. Delo ob nedeljah je le slaba razvada. Le reveži delajo ob nedeljah, ker v delavnik še za sol ne zaslužijo. ...

...objavljeno 16 avgusta v tej temi:

nevednež je napisal/a:

... Prodajat v nedeljo je prav luštno. Sediš nekje, kramljaš in zvečer, če imaš nekaj sreče še kak evrček domov prineseš. ...

Avtorja bi prosil za kometar oz. pojasnilo.

Mimogrede, tudi sam nisem zagovornik nedeljskega dela, a žal zaradi službe (vsak dan 8h + dve uri vožnje) večkrat ne gre. Predvsem košnja oz. spravilio. Preden bi me kdo označil za pohlepneža, naj povem, da je v štali 5 repov (mačke sem že odštel )

Nobenega problema. Delo je tista človekova dejavnost, ki praviloma rezultira v novi vrednosti. (npr. proizvodnja hrane, strojev, poučevanje otrok ali odraslih itd.) Poleg takega dela poznamo še delo, ki je potrebno za neposreden človekov obstoj, kot je delo v gospodinjstvu, oskrbi živali zdravstvu, varovanju ljudi in premoženja itd.)
V moderni družbi je tako delo, praviloma, plačano.
Kadar kmetija producira in trži gotove izdelke to opravlja največkrat z trudom članov kmetije. Tradicionalno so kmetje tržili lastne produkte na sejmih. Kadar pa je šlo za nakup in prodajo rejnih živali: telet, krav, konj, prašičev je bil tak posel opravljen, praviloma, ob nedeljah. Kupčija torej nikoli ni veljala za delo, zato to ni bilo v nasprotju z prepovedjo nedeljskega dela. Izvedba kupčije - torej premik živali - pa je bil opravljen kasneje čez teden.
Iz napisanega sledi, da tudi prodaja končnih produktov kmetije ni delo. Le-to bi postala, če bi prodajo opravil najet ter zato plačan človek. Sama prodaja ne ustvarja nove vrednosti. Kadar član kmetije sedi ob stojnici na kateri so ponudeni izdelki, npr: sir, skuta, domače pecivo itd. v nobenem primeru ne ustvarja nove vrednosti, zato nič ne dela, le sedi in predstavlja ponujeno blago.
Iz napisanega sledi, da naša prodaja ni v nasprotju z mojim načelnim nasprotovanjem nedeljskemu delu.

6 dni delo, sedmi dan počitek je zelo star socialni sporazum. Ker so ga židje zapisali v obliki verske resnice, je svoje čase verjetno kar dobro držal za večino prebivalstva in ščitil ljudi. Veljal naj bi tudi za sužnje in živali. Vse rabi počitek.
Kako pa vsak sam razpolaga s svojim časom in koliko in kdaj dela, pa je bolj ali manj njegova stvar. Jaz se zadnja leta kar trudim načrtovati tako, da nedelja ostane za družino in da je delovnih nedelj v letu relativno malo. Ne zdi pa se mi smiselno, da bi se kot pijanc plota držal tega, sploh če to lahko pomeni, da imam potem več dela. Vsekakor je bolje sušiti seno na sončno nedeljo kot na deževen ponedeljek.

nevednež, a pol trgovke v trgovini ne delajo, če ne glih polic filajo? Čudno, plačo dobijo pa vseeno

sej to sem že jaz prej spraševal, recimo radijski moderator tudi samo sedi, a pol on ne dela?

definicija dela je res nedoločena. tako da, nevednež, se tudi meni zdi malo trhla definicija, da prodaja ni delo... no, nimam nič proti, jasno, ampak - ravno od prodaje človek nekaj ima. vse drugo delamo zato, da bomo nekaj prodali. no, tko se meni zdi.

_toni je napisal/a:

definicija dela je res nedoločena. tako da, nevednež, se tudi meni zdi malo trhla definicija, da prodaja ni delo... no, nimam nič proti, jasno, ampak - ravno od prodaje človek nekaj ima. vse drugo delamo zato, da bomo nekaj prodali. no, tko se meni zdi.

Če sem malo zloben ravno prodaja je vzrok pohlepa. Dokler človek dela za svoje potrebe, pa če dela še tako trdo in v petek ter svetek, ne moremo reči, da dela iz pohlepa.