_toni je napisal/a:

mislu sm direktnih. kot npr. uvozne dajatve ali izvozne spodbude - torej direktno zapiranje mej-trga. s temi ukrepi se dejansko lahko doseže dvig cene zelo hitro in zanesljivo. vendar ti ukrepi v eu niso več dovoljeni.

Pa misliš, da je to dolgoročno v redu.
V Slo imamo razdrobljeno posestno strukturo s tem posledično drago pridelavo
-zaradi velike porabe energije (nafte)
-neoptimalnih agrotehničnih ukrepih, na malih parcelah se ne splača jemat vzorcev za analize, uporabljat zmogljivih strojev (natančnih sejalnic, natančnega gnojenja, sodobnih kombajnov)
-nevidenja prihodnosti v kmetijstvu za nadalnjih trideset let in s tem neinteresa mladih, brez mladih pa tudi napredka ni
Ali ni bolje v našem primeru prepustiti se globalnemu trgu, najti nekaj nišnih produktov za male kmete in pustiti velike naj se razširijo.
Npr. ena ideja- mali kmetje pod 5 ha, ki se ukvarjajo z živinorejo, naj bi se zmenili za neko obliko sodelovanja, pridelujejo le krmo jo prodajo nekomu v bližini min 100 GVŽ, nazaj pa jim ta navozi gnojevko
-mali imajo le sezonsko delo, manjša poraba strojev,še vedno so obdelane manjše parcele, koristijo subvencije, ni onesnaževanje podtalnice zaradi prekomernega gnojenja
- veliki se lahko bolj posveti le delu v hlevu, nima skrbi s krmno bazo, ima trg kamor lahko proda storitve s svojimi večjimi stroji oranje, setev, baliranje,


Načinov prilagajanja globalnemu trgu je veliko, tvoja rešitev o dajatvah je smela vendar to se lahko privoščijo le zelo bogate države, Švica, Norveška npr. kjer potrošnikom ni težko dati 30-50% več za neko osnovno živilo kot velja na globalnem trgu, zaradi njihovega visokega BDP ali pa zelo revne ker s tem zagotovijo delo za svoje prebivalce.
Pa še ena primerjava, palico lahko obdržiš v pokončnem položaju na dva načina, da jo zabiješ v zemljo (to so uvozno/izvozne dajatve) ali pa da jo nosiš na prstu in loviš ravnotežje (to je prilagajanje globalnemu trgu) ki je nedvomno težje, vendar kot mlademu in znanja željnemu kmetu bi ti moralo biti to v izziv.

Mislim da se da tudi pri nas, vsaj za del kmetov, uspešno( z dobičkom) konkurirat cenam mleka iz Nove Zelandije, mesa iz južnoameriških ravnic, madžarski koruzi in pšenici, poljskemu krompirju, nizozemskem paradižniku ipd.
Lep zgled je lahko podjetje Ocean Orhids, kaj se da storit, ali pa družinko podjetje Fonda ribogojnica
http://www.val-navtika.net/val-132/intervjuji/ribogojnica_fonda/

LP

Vsi ki jamrate ob nedeljskem delu, naj vas nekaj vprašam:
ali so radijski moderatorji, policisti, trgovke, skratka vsi ki delajo ob nedelajh (večina teh tudi ob praznikih) tudi pohlepneži, ki si želijo nagrabiti čimveč denarja, tako kot ste vi označili nas kmete, ki delamo ob nedeljah?

sebo je napisal/a:

Mislim da se da tudi pri nas, vsaj za del kmetov, uspešno( z dobičkom) konkurirat cenam mleka iz Nove Zelandije, mesa iz južnoameriških ravnic, madžarski koruzi in pšenici, poljskemu krompirju, nizozemskem paradižniku ipd.

In to kvečjemu samo zato, ker velik del stroškov predstavlja transport, sicer pa če pridelovalca iz nizozemske al pa prašičerejca iz danske daš na isti trg s slovenskim se bo zgodilo kaj

Luksi je napisal/a:

ali so radijski moderatorji, policisti, trgovke, skratka vsi ki delajo ob nedelajh (večina teh tudi ob praznikih) tudi pohlepneži...?

@Luksi debata je bila bolj globalno zamišljena...o pohlepu človeštva. Osebno sem namreč prepričan, da človeku ni potrebno delati 7/7 da bi preživel. Preživel bi tudi če bi delal samo pol tega. Povdarek je na tisti besedi preživeti. Upam da zastopiš... Če bi ti recimo ne imel toliko hmeljišč, bi imel manj dela, pač ne bi imel MF z vso opremo ampak bi imel osnovno opremo. Preživel bi pa vseeno sem prepričan. Torej tisto DELO oz.bolje rečeno dobiček od dela si ti vrgel v traktor. Če bi dobička ne imel bi pač obdeloval še z starimi apmak sem prepričan da bi delo vseeno opravil. To je sodobni kapitalizem

ja, vem kaj misliš. ampak nekaj mora biti gonilo napredka

sebo, tok nerazgledan pa nism kmetijsko politiko EU poznam in vem, kaj je blo v preteklosti in kaj je zdej, kaj je dobr in kaj slabo, kaj se sme in kaj se ne (večina zaradi pritiskov WTO)

sm pa prepričan, da nikjer ni dober 100% prosti trg s hrano. razloge sem že prej navedel. jasno je, da ne moremo zapirat mej, to so delal v preteklosti. in vem, da to ni rešitev, jasno. samo navedel sem primer. ne mislt, da sem tok zadrgnjen

pa še to - novozelandskemu mleku nihče pri nas ne more konkurirat. tam kmetje nimajo nobenih fiksnih stroškov, razen molzišča, kakšnega traktorja... mlečnosti so do 3000 kg, krave se skozi pasejo, nobenih dodatnih krmil, nobenih hlevov itd... tam je lahko cena 13€/100kg, ravno zaradi tega razloga. pri intenzivnih sistemih pa to ne gre. tudi če imaš 3000 krav in 2000 ha zemlje, moraš pa imet 15 zaposlenih itd. tko da - trg s hrano mora spet postat bolj lokalen. ne rečem, da je treba prepovedat uvoz, jasno, da ne. samo pri hrani je bolje bit malo bolj konzervativen itd.

veste, kaj je lahko zdaj gonilo napredka in zmanjševanja stroškov?pri živalih je to povečanje vzdržljivosti. recimo pri molznicah: cilj naj bo povprečno 9.000 kg mleka in da krava zdrži 10 laktacij, po možnosti 15 in v življenju pridela vsaj 100.000 kg mleka. ha, ni možno? vse se da s primerno selekcijo in ustrezno rejo. pri kravah je treba bistveno izboljšat noge, hrbet, povečat se mora širina živali itd. živali niso prilagojene na tako velik okvir, ki je v zadnjih 20 letih recimo pri čb pasmi ''zrasel'' s 135 na 150 cm (višina vihra). ostali funkcionalni organi niso tako sledili povečevanju telesa in proizvodnje, posledica tega je kratkoživost in neodpornost. kaj ti bo krava, ki jo moraš po 2. laktaciji izločit? pa je takih zelo, zelo veliko. tu so pri nas ogromne rezerve. pri rastlinski pridelavi pa bo treba poiskat naravna sredstva proti plevelom, mogoče se da s križanjem razvit tud odporne sorte. po moje se da, samo prevelik lobi je FFI. tko da... izzivov je ogromno, brez skrbi...

[quote="skrjanecjanez"]

Citiram:

...potem pa res pridemo do dela 7/7... Čez teden bomo pridelovali, ponoči bomo predelovali, čez vikend pa se bomo nasmihali kupcem. To pa se direktno tiče teme

Ne vem...mogoče, mogoče ne ?[/quote



Pridelaj, predelaj, prodaj....

Mislim, da je to prava pot za ohranitev kmetij v Sloveniji. Na ta način je na kmetiji lahko zaposlenih več družinskih članov. Morda ne bi smel navajati naše kmetije, ampak kaj čem, meni je najbližja. Pri nas je tako, da sam pretežno kosim, futram, molzem. Žena ter otroci pa predelujejo in prodajajo. Kljub zelo majhni čredi in ekološkem načinu dela, in ker smo v osnovi zelo skromni, mislimo, da še kar uspevamo.

Prodajat v nedeljo je prav luštno. Sediš nekje, kramljaš in zvečer, če imaš nekaj sreče še kak evrček domov prineseš.
Če bi nas bilo več, ki bi tako delali bi bilo v redu. Na ta način bi se tudi potrošniki navadili kupovati pri kmetih namesto v veleblagovnicah.
Naša izkušnja nas uči, da šele ponudba povzroči povpraševanje. Torej, če je ponudba je tudi povpraševanje, drugače pa ne. Navidez je to paradoks, ampak je res tako.

Nevednež, cel prispevek 100% podpišem. prav o tem - ponudba naredi povpraševanje - sem govoru tam, ko sem o tistem mlekomatu pr nas pisal. če ljudem nekej ponudiš, bodo to kupili. če pa boš čakal doma in se smilil samemu sebi, češ da nihče ne kupuje tvoje ''robe'', bo svoje prodal tisti, ki bo bolj ''marljiv'' od tebe. tako je.

@nevednež

Se popolnoma strinjam z izjavo.

Tudi pri nas smo to začeli prakticirati, razlika v zaslužku je pa ogromna. Tisti, ki ne poizkusi, ne ve, da lahko s kmetijskimi proizvodi zelo lepo zasluži, če jih le tržit zna, pa naj bo sam nepredelan proizvod, ali pa predelan. Predelan ima ponavadi še višjo dodano vrednost.

@_toni

FFI lobij - zagotovo eden najmočnejših lobijev, kar jih obstaja na svetu.

Primer: aktivni element v sredstvih Gaucho in Poncho za razkuševanje semen se v EUoglašuje kot škodljiv za čebele in ostale žuželke, če je koncentracija višja od 0,5% (ali 0,05 - se sedaj ne spomnim točno). Deluje na živčevje v smislu izgube orientacije. V ZDA isto aktivno substanco oglašujejo kot učinkovito sredstvo za zatiranje ščurkov in termitov - zadostuje že 0,1% (ali 0,01%) koncentracija, da se ne vrne v gnezdo. Sprašujem se, ali je čebela 5x bolj trdoživa? Glede na njihovo poznavanje, je odgovor NE.

lp

itak. farmacija - pa naj bo fito ali homo - je največji lobij na svetu, poleg trgovine. samo da ima farmacija drugo železo v ognju - zdravje. in to izkoriščajo na polno. češ - vsak rad nekaj da za svoje zdravje. potem se pa znižuje kritična meja za holesterol, pritisk itd., samo zato, da se proda več tablet. bljak! isto sranje je s prehranskimi dopolnili. jej zdravo in raznovrstno hrano, pa boš zdrav! prehranski dodatki ala kalcij, magnezij itd. so samo prodajni artikel. ne rečem recimo kalcij za ženske v menopavzi - pa tudi tu se da recimo z mlečnimi izdelki kalcij v dovolj veliki meri vnest v telo. ampak jasno - v mleku je holesterol - NATEG!! v mleku je zanemarljiva količina škodljivega holesterola... če ga spiješ pol litra na dan ti ne more nič bit! ampak - proizvajalci bi tako manj tablet prodali, ki tako lepo šumijo v kozarcu....da o izkoristljivosti elementov v tabletah, ki je bistveno slabša kot v rastlinski in živalski hrani, sploh ne govorim. skratka - vse je en sam nateg, samo zaradi denarja. živi z naravo, kašne rožce naberi za ''rcnije'' in žaube, pa kdaj pa kdaj kašn štamprle za razkužilo, deci vina za kri, pa bo tablete pa tako sranje pa pr mir pust.