Če so resnično "dobri" nameni za vsem tem, potem bi pohvalil idejo.
Resnično je edina prava pot iz trenutne polomije, ki je na tem področju v združevanju!!
Se zagotovo slišimo!

Najprej hvala za vzpodbudne besede. Zelo bomo veseli, če nas boste kontaktirali.

Vzpostavljamo tudi sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje RS za izobraževanje podpornih kadrov, kar bi olajšalo pridobitev kvalifikacij NPK.

Prav tako bodo vsi gozdovi vključeni v certificirano shemo PEFC in kasneje tudi FSC.

Konkretizirano:

http://www.biomassehof-stmk.at/

http://www.greenpartnerships.eu/sl/2014/05/29/primer-dobre-prakse-biomasni-center-pohorje-kozjak-slovenija/

Glede na interes izražen preko elektronskih sporočil vam podajam osnovne informacije o projektu, da bodo dostopne vsem in se boste lažje odločili za kontaktiranje.


Trenutno naše združenje predstavlja lastnike gozdov iz celotne Slovenije in še vedno iščemo nove partnerje. V prihodnjih tednih se bomo pravno organizirali kot zadruga (kooperacija) v katero bomo vključeni vsi. Zadruga se nam zdi najbolj primerna pravna oblika za takšno poslovanje in se je tudi v tujini izkazala kot učinkovita.

Naša osnovna dejavnost bo pridelava in prodaja lesne biomase, med drugim pa bomo vzpostavili tudi oddelek za prodajo surovega kakovostnejšega lesa.

Prodaja in odkup se bo izvrševal direktno preko posameznih lastnikov gozdov, zadruga pa bo poskrbela za skladiščenje in odkup presežkov. V ta namen bomo po celotni Sloveniji vzpostavili manjše biomasne logistično distribucijske centre, kjer bo potekal prevzem lesne biomase (se pravi manj kakovostnega lesa ter lesnih odpadkov).

K sodelovanju vabimo tudi lastnike lesno predelovalnih obratov, usposobljene gozdarje in podporne kadre. Prav tako so zaželeni tisti, ki imajo ustrezno mehanizacijo. Se pravi vsak bi zagotovil eden podporni steber. Seveda bi bile cene odkupa, prodaje, najema in dela skupno usklajene z vsemi člani zadruge.

Trenutno sodelujemo z različnimi institucijami, ki strokovno podpirajo naš projekt: Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za gozdarstvo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS itd.

Takoj po ustanovitvi zadruge bomo organizirali tudi izobraževanje za podporne kadre v gozdarstvu v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS. To bo omogočilo lažjo pridobitev NPK in ostalih kvalifikacij.

Vsi naši gozdovi bodo certificirani po sistemu PEFC in kasneje tudi FSC. Ta vključitev bo skupinsko organizirana in podprta s strani KGZS ter ne bo stroškovno bremenila lastnikov samih.

Naša proizvodnja bo obsegala pelete, sekance in polena. Večina biomasnih centrov bo lociranih direktno ob porabnikih, da izničimo transportne stroške ter zmanjšamo ogljični odtis. V dogovarjanju so projekti z občinami, ki imajo daljinsko ogrevanje na biomaso in elektrarnami (sosežig biomase ipd.).

V Sloveniji trenutno delujejo trije takšni biomasni centri in nekaj več kooperacij. Zadeva je zanimiva, ker tako lastniki gozdov lažje nastopajo na trgu in imajo večjo moč pri pogajanju glede odkupnih cena, prav tako pa se skrbi tudi za trajnostno gospodarjenje z gozdom in lesom kot zelenim energentom.

Svoje predstavnike imamo po celotni Sloveniji, centralno pisarno pa bomo locirali v Ljubljani. Prijavljeni smo tudi na različne sheme sofinanciranja Evropske unije in regionalne razvojne sheme.

V skladu z vašim interesom se lahko dogovorimo tudi za sestanek, da podrobneje predebatiramo možnosti sodelovanja in vidimo naše skupne interese.

biofuelsGP je napisal/a:

Glede na interes izražen preko elektronskih sporočil vam podajam osnovne informacije o projektu, da bodo dostopne vsem in se boste lažje odločili za kontaktiranje. Trenutno naše združenje predstavlja lastnike gozdov iz celotne Slovenije in še vedno iščemo nove partnerje. V prihodnjih tednih se bomo pravno organizirali kot zadruga (kooperacija) v katero bomo vključeni vsi. Zadruga se nam zdi najbolj primerna pravna oblika za takšno poslovanje in se je tudi v tujini izkazala kot učinkovita. Naša osnovna dejavnost bo pridelava in prodaja lesne biomase, med drugim pa bomo vzpostavili tudi oddelek za prodajo surovega kakovostnejšega lesa. Prodaja in odkup se bo izvrševal direktno preko posameznih lastnikov gozdov, zadruga pa bo poskrbela za skladiščenje in odkup presežkov. V ta namen bomo po celotni Sloveniji vzpostavili manjše biomasne logistično distribucijske centre, kjer bo potekal prevzem lesne biomase (se pravi manj kakovostnega lesa ter lesnih odpadkov). K sodelovanju vabimo tudi lastnike lesno predelovalnih obratov, usposobljene gozdarje in podporne kadre. Prav tako so zaželeni tisti, ki imajo ustrezno mehanizacijo. Se pravi vsak bi zagotovil eden podporni steber. Seveda bi bile cene odkupa, prodaje, najema in dela skupno usklajene z vsemi člani zadruge. Trenutno sodelujemo z različnimi institucijami, ki strokovno podpirajo naš projekt: Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za gozdarstvo, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS itd. Takoj po ustanovitvi zadruge bomo organizirali tudi izobraževanje za podporne kadre v gozdarstvu v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS. To bo omogočilo lažjo pridobitev NPK in ostalih kvalifikacij. Vsi naši gozdovi bodo certificirani po sistemu PEFC in kasneje tudi FSC. Ta vključitev bo skupinsko organizirana in podprta s strani KGZS ter ne bo stroškovno bremenila lastnikov samih. Naša proizvodnja bo obsegala pelete, sekance in polena. Večina biomasnih centrov bo lociranih direktno ob porabnikih, da izničimo transportne stroške ter zmanjšamo ogljični odtis. V dogovarjanju so projekti z občinami, ki imajo daljinsko ogrevanje na biomaso in elektrarnami (sosežig biomase ipd.). V Sloveniji trenutno delujejo trije takšni biomasni centri in nekaj več kooperacij. Zadeva je zanimiva, ker tako lastniki gozdov lažje nastopajo na trgu in imajo večjo moč pri pogajanju glede odkupnih cena, prav tako pa se skrbi tudi za trajnostno gospodarjenje z gozdom in lesom kot zelenim energentom. Svoje predstavnike imamo po celotni Sloveniji, centralno pisarno pa bomo locirali v Ljubljani. Prijavljeni smo tudi na različne sheme sofinanciranja Evropske unije in regionalne razvojne sheme. V skladu z vašim interesom se lahko dogovorimo tudi za sestanek, da podrobneje predebatiramo možnosti sodelovanja in vidimo naše skupne interese.

Sliši se kar prelepo.Nekje v tem pisanju je bilo omenjeno,da 40% gozdov poškodovanih po žledu še ni saniranih,dodati bi morali le ,da kar lepo število % ne bo nikoli sanirano,kljub ustanavljanju takšne zadruge.Zakaj?Zato ker so stroški sanacije oz.spravila kar precej večji kot vrednost lesa kateri leži,posebno pa to velja na zahtevnih področjih.Bukovina po žledu je večinoma že opareta in je tudi za sekance manj vreden material.Sekanci se trenutno prodajajo že za 10 €/nasuti meter, dostavljeno,strošek mletja 3€+ / nasuti meter za dostavo in hlodovino ostane 7 €,kar vrže po m3 hlodovine za sekance 16€v povprečju z dostavo vred.Strošek sečnje in spravila pa se giblje nekje med 14 in 20 €/m3 odvisno od pogojev.Torej pri taki računici ni nič čudno zakaj gozdovi še niso počiščeni.Če bo zadruga hotela živeti bo potreben kapital,najvrjetneje bo prišel iz opravljenega prometa ,kot nekakšna marža.Sicer pa imamo zadruge,od njih pa večinoma koristi samo člani v upravnem ,nadzornem ter bog vedi kakšnem svetu še,pa direktorji in ostali zaposleni,le za lasnike oz. kooperante se bolj malo najde.da bi nekdo moj gozd certificiral zastonj ne verjamem,ker je ravno certificiranje namenjeno samemu sebi,predvsem za zaslužek izvajalcem certificiranja. Zanimivo je ,da nimate kakšne spletne strani kljub temu ,da ste šele združenje oz.nekaj takega,pa vendar v Sloveniji najdemo veliko združenj ,inciativ itd.,ki funkcionirajo z spletnimi stranmi.Sicer upam ,da bo Vaš primer eden od svetlejše oblike zadružnega gospodarjenja.Sicer pa je besedo zadruga zelo enostavno sklanjati v obliko za druga.

Zanimivo. Upam da iz tega nekaj bo, to pa bo le če boste v to verjeli in delali POŠTENO, ker veliko je zadrug, katere kot je bilo že večkrat omenjeno delajo zase in ne za druge. Sploh po stanju v državi na sploh je težko čemu takemu ambicoznemu projektu verjeti.

Glede lesa ki bo ostal v gozdu kot gnojilo, veliko zaradi tega ker ni računice, še več pa zaradi lastnikov samih, ker jih ne briga. Ne vem če obstaja kakšen zakon da je potrebno gozd vzdrževati, in če že verjetno je kdo tudi ki to nadzira, seveda pa če je to izvedeno je pa druga zgodba.

Dobro bi bilo da bi obstajal kakšen opis ali nekaj kaj vse je potrebno imeti za delo v gozdu če opravljaš storitve, predvsem od birokracije, za mehanizacijo vsak ve kaj rabi.

Pa verjetno enotna cena sortimentov za celotno državo? Zadruga bo živela od provizije, če bo pač samo posrednik in ne bo odkupovala?

Vprašanj še in še več ko bo zadeva realizirana.

Lp

Hvala za takšen izziv. Vsekakor je dobrodošel, da ostalim razjasnimo odprta vprašanja.

Glede tega procenta se strinjamo, Slovenija ima veliko površino težko dostopnih gozdnih površin in se ne moremo primerjati s Švedsko, Finsko ali Estonijo, ki imajo tudi zelo visok odstotek gozdnatosti (površina pa kljub vsemu ni primerljiva).

Mi ne bomo krovno reševali tega problema, za to morajo poskrbeti posamezni lastniki gozdov. Vemo pa, da je v Sloveniji več kot 12.000 km2 gozdnih površin, kar je velik zalogaj.

Sicer je potrebno sanacijo narediti kljub negativni bilanci, če želite pravilno gospodariti z gozdom. Tukaj govorimo predvsem o iglavcih.

Kapital potreben za delovanje zadruge vas naj ne skrbi. Če bi vedeli kako delujejo zadruge v tujini ne bi tega omenjali. Pri nas se pojavljajo podobne konotacije zaradi navezave na "zadruge" iz obdobja socializma, kjer so imeli člani večinoma obveznosti, kot pa kakšne koristi. Dodatnega zaposlenega kadra takšna zadruga ne potrebuje, ker vse podporne mehanizme zagotavljajo njeni člani. Če ne veste se tudi dobiček zadruge deli po enakovrednih delih vsem članom ne glede na vložke za razliko od družbe z omejeno odgovornostjo ali delniške družbe. In tudi o delitvi ali nadaljnji investiciji dobička odloča zbor članov, ki je hkrati najvišji organ zadruge (P.S.: če želite še kakšno pravno ali ekonomsko razlago sem vam vedno dosegljiv na navedeni številki).

Tako da časi, ko so zadruge bile same sebi namen in so člani "financirali" zaposlene v njej so mimo. Poglejte primere v Avstriji, Italiji in na Finskem kjer kooperacije predstavljajo izredno visok procent BDP in predstavljajo milijardne konglomerate.

Če pravite, da je certificiranje samo sebi namen se krepko motite. Ponovno gre za nekakšno slovensko mentaliteto, ki pa se bo čez čas spremenila (upamo). Če boste želeli s svojim lesom ali biomaso konkurirati na trgu z višjimi cenami boste morali certificirati svoj gozd. To je tudi namen trajnostnega gospodarjenja. Je pa res to vezano na potrošnika, ki postavlja zahteve na trgu.

Zanimivo je, da vas zanima zgolj spletna stran. V vsakem trenutku nas lahko pokličete ali se dogovorimo za sestanek, nismo skrivna bratovščina. Če v zvezde kujete iniciative, ki imajo svojo spletno stran ali facebook stran, potem se raje vprašajte koliko truda je potrebnega za združitev tako velikega števila lastnikov gozdov v Sloveniji in pridobitev posluha s strani države (odgovor lahko vidite v Svojem vprašanju). Spletno stran lahko naredi vsak, resen projekt pa le malo posameznikov.

Če bi bili bolj vešči prava bi lahko vedeli, da se neformalno združenje ne more predstavljati uradnim nazivom (firmo).

Tudi vaš zadnji stavek potrjuje, da je v Sloveniji še dolga pot do nove ere miselnosti. Na srečo je dovolj ljudi, ki verjamejo v to idejo in imajo pozitivne mednarodne izkušnje na tem področju (predvsem z Avstrijo).

Lahko pa prodajate dragocen les po mizernih cenah, po možnosti v tujino, odpadni material pa pustite gniti, kot je že omenil nekdo prej. Lastnina je namreč vaša pravica, in lahko z njo delate kar vam je volja, do takrat ko s tem začnete škoditi drugim (npr. pojav lubadarja zaradi nepočiščenih gozdov).

Upam, da sem vam malenkost pojasnil situacijo in lahko opazite da vemo kaj delamo.

Odgovor tudi vam uporabnik NewHolland91:

Prva zadeva je zagotovo nekaj kar je gonilo vsakega uspešnega projekta in mi verjamemo v to. Stanje v državi je katastrofalno, zato tudi ideja po združevanju.

Na tem področju seveda obstaja zakonodaja, vendar je tistih ki nadzirajo premalo. Je pa potrebno poudariti, da gre v zadnjem letu za izredne razmere (žledolom) in se vsi deležniki zavedajo, da bo sanacija dolgotrajna.

Tudi mi smo podobnega mnenja, da nekateri ljudje sploh niso usposobljeni za delo v gozdi in ne poznajo svojih obveznosti ter pravic v skladu z lastništvom. Na tem področju nameravamo izobraziti vse vključene v program. Prav tako tudi novo delovno silo (brezplačno).

Glede na to, da je trg celotna Slovenija je predvidena enotna cena, razen nihanja zaradi transportnih stroškov in kvalitete biomase.

Zadruga ne bo živela od provizije, če moram še enkrat poudariti, da se bo vršila direktna prodaja. Če pa bo ustvarjen dobiček s prodajo presežka pa to predstavlja dodaten vir dohodka članom. Res ne vem kaj je tukaj težko razumeti. Saj zadruga ne bo nekaj "tam nekje" to bo tako rekoč kmet sam kot član/predstavnik. Še enkrat priporočam ogled primerov dobrih praks.

Še ena zanimivost za vse skupaj glede certifikacije gozdov:

Pridobitev certifikata PEFC znaša 0,5€ za 1ha z veljavnostjo 5ih let. Torej, če imate 10ha gozda to znese 5€.

Cene na trgu za takšen les pa so višje od 10% do 15% (primer Avstrije in Nemčije). Slovenski potrošniki že izražajo zanimanje za takšen les, ki pa ga je na našem trgu malo. Zaradi zgoraj navedenega mišljenja, da je to samo sebi namen.

Če pa vam ga certificira zadruga, ker ji je to v skupnem interesu pa ne nosite še tega stroška.

Ustvarjate torej probleme tam kjer jih ni! To pa je fenomen Slovenk in Slovencev.

@biofuelsGP piše ......" Bistvo tega združevanja je ravno količina površin gozda in razpršenost po celotni Sloveniji."

Ko nekdo reklamira in trži je navada, da se predstavi!!!

Nihče vam ne bo ukradel ideje, ljudje pa so zaradi raznoraznih prevarantov opravičeno nezaupljivi.
Če imate res poštene namene, na dan z imenom in priimkom, da se ljudje prepričajo ali za idejo stoji pošten mož, vreden zaupanja ali goljuf.

Če je bistvo združevanja le količina gozda, so ostala bistva napisana v 11 postih v enem dnevu temu podrejeni. Jaz sem se ob tako meglenem pisanju prijel za denarnico.

Problem je vedno bil in bo v podrobnostih, ki se nanašajo na denar. V poslu je vedno bistvo v denarju.

Torej: najprej priimek in ime, da se lahko preveri kdo seje takšno upanje. Potem pa naprej al pa nikamor.

Oglašam se zato, ker to dejavnost res dobro poznam in nerazkrivanje bistvenih podatkov mi prižiga rdečo luč. Zato zaenkrat: NE NASEDAJTE!!!

Dragi kolega moje ime je Martin Černič. Vam moram podati še kakšne bistvene osebne podatke? Kdo pa ste vsi vi, ki se skrivate za raznimi bolj ali manj inovativnimi imeni?

Pravite, da ste dober poznavalec te stroke. Z veseljem bi se rad dogovoril za sestanek z vami. Prav strokovnjakov na tem področju nam manjka v Sloveniji.

Megleno pisanje? Želite, da spišem elaborat na forumu? Pridite raje na kakšno strokovno konferenco in vam obrazložim osnove lesne biomase (malo bolj strokovno) ali relevantno zakonodajo.

Torej lahko predvidevam samo, da ste konkurenca, ki se boji vstopa takšne zadruge na trg. Tudi to je slovenska značilnost, da prevladujejo lokalni šerifi v tem poslu.

In ne, ne vrti se vse okoli denarja. Ravno to je bistvo zakaj se odločamo za zadrugo. Poskusite sestaviti družbeno pogodbo za d.o.o. za 200 članov z različnimi vložki in jo potem spreminjajte, ko želijo družbeniki ven ali notri. Tukaj pa je sistem podoben društvenemu samo, da gre za pridobitno dejavnost.

Želite še kakšno razlago?

Človek bi pričakoval, da bo srečal na forumu mlade inovativne kmetovalce ter gozdarje, pa vidimo, da temu ni tako. Za čudnimi imeni se skriva vse kaj drugega.

Pa srečno!