roCkY je napisal/a:

Ti uspe vsaj pribljižno spravit te cifre v "kmetovo valuto" (količino mleka, klaftre drv, ha pšenice, ha krompirja, pitano govedo,...; po "odkupni" ceni). Seveda je zaradi različnih tehnologij, vlaganj in pridelkov tudi to bolj tako. A vsaj nekakšno predstavo dobiš.

Slišal sem, da je bila primerjava kubik drv za 100 litrov nafte. Po odštetju DDv in vračilu trošarine je to cca 70 evrov- trenutna cena je nižja.

Okoli leta 80 je kmet oddal 15 dobrih bikov za IMT539 dans bi bilo to 15*450*3,3 cca 23.000 evrov z DDV smo tam na 28-29.000 to se že da dobit primerljiv traktor s tedanjim IMT.

Že že, sam so stroški futra višji ...

nevednež je napisal/a:

Boris CE je napisal/a: S čim se ukvarja gospod,kako ima proizvodnjo,ali nemara živi od penzije?Ajde pejmo se dejstva,ne pa neka gostilniška natolcevanja.Cene pridelkov 20 let nazaj pa danes,cene repromateriala danes in takrat.Čakam samo številke in nobenega leporečenja,k js sm pa mal mlajši ampak bom tud js postrego kako cifro ki jo poznam,potem bomo pa še te subvencije prištel in se bomo pogovarjal sam o dejstvih. "Gospod" je v penziji, kmetijo je živo in dobri formi predal sinu, ki, hvala Bogu, na njej dobro gospodari. Proizvodnja na tej konkretni kmetiji za to debata ni pomembna. Nevednež razpravlja na splošno. Številke! Za božjo voljo, katere. Po vojni smo imeli dinarje, nove dinarje, site, evre, vmes pa še nemške marke kot glavno operativno valuto. Pa silovito inflacijo. Zdaj bi šel nekdo s številkami operirat. Nonsens. Pa vseeno, nekaj se jih nevednež spomni. Konec petdesetih let, tam 58, 59 so bili voli po 125 dinarjev za kilo žive vage. Ma, to je bila čisto kratka doba, inflacija je bila takrat že znatna, morda ene 10 % na leto. Motorna žaga stihl contra je bila jeseni 1962 ali pozimi 63, 820 mark v Nemčiji, v Stutgartu, potem pa še, tukaj je spomin že malček votel, ene 50 000 dinarjev carine. Traktorček Pasqali je bil leta 1965, 2 300 000 dinarjev (kupljen pri takratnem KŽK Kranj. Zetor 3511 S je koštal novembra 1973, 7 300 000 din. (no takrat so bili že novi dinarji, zgornjo cifro je bilo treba deliti s 100, enako pri Pasqaliju) Kaj bomo zdaj primerjali? Inflacijske jugodinarje in evre? Zetorja na tri cilindre in Novi Holand?

http://www.stat.si/statweb/glavnanavigacija/interaktivno/preracuni

Tukaj si lahko zračunate koliko bi bili ti zneski v današnjih evrih
TRaktorja ki ju omenja nevedndež bi stala 20.000 in 28.000 evrov.
voli pa cca 2,5 evra.

Torej danes dobimo, za približno enak denar, enkrat močnejši traktor.

Koliko več zemlje pa mam kmet sedaj? Za primerjavo danes ma en kmet v vasi več krav kot jih je 30-40let nazaj mela cela vas? Takrat so bel kmetije že samo gledano po zemlji majnše vsaj za 4-5x

To so realne beseda,ne pa bedarije v stilu,ne pogovarjamo se o konkretnih številkah in dalje po bumu kmetijske meh.vidim da denar je.pa prej so cele družine obdelovale recimo 5-6 ha povprečje,dans pa vsaka ki živi od kmetijstva dela 30-40,50 70hapa še to ponavad 1 al pa 2 osebi.Moja opažanja so da je tale forum zelo zgubil na verodostojnosti,kar je škoda.Je ni stvari da en nebo pametn in kontra proti vsem.Živi od penzije in lapa kak še v kmetijstvu ni blo tak fino.

Takih kmetij je v slo cca 1500 in obdelujejo nekje 20% zemljišč. Vse ostalo je pod 30 ha. Povprečna slovenska kmetija pa je še vedno velika 6,5ha.

lahko preveriš tule
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1516502S&ti=&path=../Database/Okolje/15_kmetijstvo_ribistvo/03_kmetijska_gospod/01_15165_zemljisca/&lang=2

Eno je lastništvo,eno je pa obdelava.

Kakorkoli eni javkajo, kmetijstvo ima v Evropi privilegiran položaj. Proizvodne panoge se spopadajo z svetovno konkurenco. Brez subvencij. Med sorodniki imam poslovneža, direktorja fabrike, ki proizvaja elektronske sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Fabrika stoji v Nemčiji, je v lasti slovenske velike firme.
Dela v pogojih neusmiljene konkurence, Kitajci, Japonci, Korejci, Amerikanci, cel svet. Borba za obstanek je neusmiljena. Če hoče eksistirati mora biti enostavno boljši od konkurence, tisti trenutek, ko ne bo to več bo šla fabrika cugrunt. Pa ne dobi ne enega evra subvencije.
Drug primer uspešnega podjetja, tudi izvira iz naše hiše, najdemo na astrijskem Koroškem, tesač tramov je šel pred 120 leti s trebuhom za kruhom na Koroško. Danes imajo njegovi potomci kovinarsko fabriko, ki ima zaposlenih najmanj 50 inženirjev, ki delajo v razvoju. Fabrika dela, zaposluje, prodaja, ma, morajo lastniki pamet nucat, če hočejo, da jih konkurenca ne povozi. Brez subvencij.
Kaj pa mi? Sedimo pa javkamo. Kalimeroti.

Subvencije so že vračunane v cenah hlevov, strojev ipd. Kmet ima od njih bolj malo ima pa dosti od njih gospodarstvo in javni sektor (kontrole). Sicer pa ne bi imel nič proti, če se subvencije in kontrole ukinejo, cene strojev, hlevov in podobnih reči pa spustijo na normalno raven.

Mene pač ne bodo prepričali, da hlev za 80 krav stane 900.000 Eur in da je 70.000 - 100.000 realna cena za traktor, ki komaj pokrije stroške proizvodnje, razvoja in marketinga.

Prav lepo so si subvencije in nepovratna sredstva vračunali v ceno.