Vsi v Bruslju in ministrstvih so ene zajedalske cvetke...

Tukaj je sicer podrobno opisano kje in kdaj se lahko userješ, od koga moraš dobit dovoljenje in kolk takse moraš plačat za obremenjevanje okolja.

http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/krma/primarna_pridelava_krme/

Sicer pa Židana vpraši...se je on podpisal
http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Krma/2013/obrazec_registracija/Pravilnik_obrati_2015_objavljen.pdf

Eno in edino dejstvo v teh postih je da eni nakladajo v tri dni.Predlagam da vsem resnim kmetom tule gor ki se od tega živijo,in delajo vedno več-za vedno manj predlagaš da še mal spustijo cene ker itak dobijo subvencije.


Tole zgoraj je objavil uporabnik Boris CE v temi limuzin. Upoštevam voljo moderatorja naj se ta debata tam konča, zato jo selim sem, v temo subvencije.

Nočem, da bi zgledalo kot da imajo štajerci pravico nam kranjcem pamet soliti.
Nevednež je bil rojen že davnega leta 1947. V tem času do zdaj je slokmetijstvo preživelo že mnogo različnih stanj.
Bilo je stanje obveznih oddaj, stanje nacionalizacije, stanje kmetijskoobdelovalnih zadrug, stanje kmetijskih kombinatov, stanje ko je tip z imenom josipbroz kričal, da je kosačica u rukama seljaka mitraljez, koji puca na socializam, stanje skupnih hlevov, stanje ko so kmetje dobili poceni posojila za gradnjo hlevov (ta posojila pa je potem poplačala visoka inflacija, hlevi pa so bili v veliki meri nefunkcionalni), potem pa je sledilo stanje subvencij najprej državnih zatem pa evropskih. Nevednež je vse svoje življenje preživel na kmetiji, morda ima zato nekaj malega izkušenj.
Nevednež z vso odgovornostjo trdi da je od vseh stanj, ki jih je doživel, najboljše stanje v eri evropskih subvencij. Tisti ki v teh razmerah ne more ali ne zna gospodariti, ne bo znal nikoli in nikjer.

S čim se ukvarja gospod,kako ima proizvodnjo,ali nemara živi od penzije?Ajde pejmo se dejstva,ne pa neka gostilniška natolcevanja.Cene pridelkov 20 let nazaj pa danes,cene repromateriala danes in takrat.Čakam samo številke in nobenega leporečenja,k js sm pa mal mlajši ampak bom tud js postrego kako cifro ki jo poznam,potem bomo pa še te subvencije prištel in se bomo pogovarjal sam o dejstvih.

Nisem sicer v nevednež-evih let, bi se pa z njim kar strinjal.
To se vidi že po mehanizaciji, kjer je bil najbrž podoben bum v letih 1975-1985.
Je pa zanimiv zadnji stavek v njegovem postu in nad njim se je za zamislit.
Oz kot pravi latinski pregovor: "Zgodovina je učiteljica življenja" in zaradi tega je dobro poslušati starejše.

Bolj kot ne mrk,teoretiki se glasjo ki pravjo da koruza raste 25 pod zemljo.

Boris CE je napisal/a:

S čim se ukvarja gospod,kako ima proizvodnjo,ali nemara živi od penzije?Ajde pejmo se dejstva,ne pa neka gostilniška natolcevanja.Cene pridelkov 20 let nazaj pa danes,cene repromateriala danes in takrat.Čakam samo številke in nobenega leporečenja,k js sm pa mal mlajši ampak bom tud js postrego kako cifro ki jo poznam,potem bomo pa še te subvencije prištel in se bomo pogovarjal sam o dejstvih.

"Gospod" je v penziji, kmetijo je živo in dobri formi predal sinu, ki, hvala Bogu, na njej dobro gospodari. Proizvodnja na tej konkretni kmetiji za to debata ni pomembna. Nevednež razpravlja na splošno.

Številke! Za božjo voljo, katere. Po vojni smo imeli dinarje, nove dinarje, site, evre, vmes pa še nemške marke kot glavno operativno valuto. Pa silovito inflacijo. Zdaj bi šel nekdo s številkami operirat. Nonsens.
Pa vseeno, nekaj se jih nevednež spomni. Konec petdesetih let, tam 58, 59 so bili voli po 125 dinarjev za kilo žive vage. Ma, to je bila čisto kratka doba, inflacija je bila takrat že znatna, morda ene 10 % na leto.

Motorna žaga stihl contra je bila jeseni 1962 ali pozimi 63, 820 mark v Nemčiji, v Stutgartu, potem pa še, tukaj je spomin že malček votel, ene 50 000 dinarjev carine.
Traktorček Pasqali je bil leta 1965, 2 300 000 dinarjev (kupljen pri takratnem KŽK Kranj.
Zetor 3511 S je koštal novembra 1973, 7 300 000 din. (no takrat so bili že novi dinarji, zgornjo cifro je bilo treba deliti s 100, enako pri Pasqaliju)

Kaj bomo zdaj primerjali? Inflacijske jugodinarje in evre? Zetorja na tri cilindre in Novi Holand?

nevednež je napisal/a:

Eno in edino dejstvo v teh postih je da eni nakladajo v tri dni.Predlagam da vsem resnim kmetom tule gor ki se od tega živijo,in delajo vedno več-za vedno manj predlagaš da še mal spustijo cene ker itak dobijo subvencije. Tole zgoraj je objavil uporabnik Boris CE v temi limuzin. Upoštevam voljo moderatorja naj se ta debata tam konča, zato jo selim sem, v temo subvencije. Nočem, da bi zgledalo kot da imajo štajerci pravico nam kranjcem pamet soliti. Nevednež je bil rojen že davnega leta 1947. V tem času do zdaj je slokmetijstvo preživelo že mnogo različnih stanj. Bilo je stanje obveznih oddaj, stanje nacionalizacije, stanje kmetijskoobdelovalnih zadrug, stanje kmetijskih kombinatov, stanje ko je tip z imenom josipbroz kričal, da je kosačica u rukama seljaka mitraljez, koji puca na socializam, stanje skupnih hlevov, stanje ko so kmetje dobili poceni posojila za gradnjo hlevov (ta posojila pa je potem poplačala visoka inflacija, hlevi pa so bili v veliki meri nefunkcionalni), potem pa je sledilo stanje subvencij najprej državnih zatem pa evropskih. Nevednež je vse svoje življenje preživel na kmetiji, morda ima zato nekaj malega izkušenj. Nevednež z vso odgovornostjo trdi da je od vseh stanj, ki jih je doživel, najboljše stanje v eri evropskih subvencij. Tisti ki v teh razmerah ne more ali ne zna gospodariti, ne bo znal nikoli in nikjer.

Ta era evropskih subvencij je že nekoliko minila,bili pa so zlati časi za tiste,npr. kateri so samo enkrat posejali uveljavljali EKO 0,SOR ,EKO,...,poželi pa s plugom istočasno pa sejali za novo letino z podoravanjem žita z klasjem vred,krog je bil sklenjen in se je sam obnavljal.
Za tiste ,kateri so se pa trudili nekaj pridelati,pa ni bilo ,sedaj pa je še manj bleščeče,ko trgovci z prodajo repromateriala izračunajo ,koliko lahko plačaš za nek potreben artikel kmetu uporabniku pa ostane manj kot pa je obresti na kapital.

Zanimivo pa da nisi izpostavil obdobja ,ko se je dalo služiti na tuj račun beri z inflacijo,čeprav jaz tega obdobja ne vidim tako pozitivno kot mnogi drugi.

Ti uspe vsaj pribljižno spravit te cifre v "kmetovo valuto" (količino mleka, klaftre drv, ha pšenice, ha krompirja, pitano govedo,...; po "odkupni" ceni).
Seveda je zaradi različnih tehnologij, vlaganj in pridelkov tudi to bolj tako. A vsaj nekakšno predstavo dobiš.

V dobrih tleh raste še mnogo globje : ). Ne bi zdej o tem.
LAhko pa nekaj o internetu. To bo lahko še nevednež kaj več povedal.
Včasih si imel možnost prodaje le v lokalno zadrugo. Še ne dolgo nazaj pred vstopom v EU, mislim da je bilo tam okoli leta 2000, so kmetje špekulirali ali je bolje kravo evtanazirat ali jo prodat za mizerno ceno cca 100 evrov.
Danes ti s parimi kliki ni problema preverit cen doma in v tujini.
DAnes ti je na razpolago znanje, izkušnje širom sveta, če imaš vsaj nekaj znanja tujih jezikov.
Seveda ne moreš pa delat isto kot tvoji očetje in dedi, verjetno je tudi nevednež v svojem obdobju kaj spremenil na svoji kmetiji. Kolikor vem je strojno molzel na paši, v tem je bil prav gotovo pred svojim časom.
Sam še vedno menim da je bilo zadnjih 10 let nadpovprečno dobrih tam nekje 2005-2015 in da lahko pričakujemo vsaj 10 če ne 20 slabših let. Podobno kot po letu 85 npr..

KAkšne so bile cene si lahko preveriš z brskanjem po statistikah.

https://farmingweek.com/agattachs/0131231625136.jpg
tule ti je npr. cena koruza v USD popravljena za inflacijo in ta je bila najcenejša okoli 100 dolarjev za tono pri današnjem tečaju evra bi bilo to nekje 90 evrov.
še cena nafte za primerjavo
http://inflationdata.com/articles/wp-content/uploads/2014/05/Inflation_Adj_Oil_Prices_Chart2.jpg

za nevedneža sam to ker je škoda besed,samo številke so važne dans,ko greš v trgovino da lahk živiš in plačaš položnice.Pa čeprav vemo kako plačo mamo kmetje ki živimo od kmetije.Za klemna to da se govori razumno za Sebata pa njegovo statistiko se mi ne da prebirat,ob ceni 90 dol.,ne vem kdaj,po čem je bila nafta in repromaterial?
No pa da še js povem da so bili biki pred skoraj 20 leti 600 sit,mleko mislim da po 27 sit,nafta nekje 60 sit,traktor je bil tolk tisoš mark kolk je dans evrov(s tem da ima dans mal elektronike ki se bo itak 1x pokvarla)itd.Zej pa te cene primerjajmo z današnjimi in ceno nafte,strojev,škropiv,pa še sub. doštejte ih pol še kr pametujte kak je dans fajn.