Na kmetijski oddaji je bila predstavljena kondenzacijska sušilnica za 16 bal. To nekako sovpada s košnjo 1ha. Sušenje ene sarže v tej sušilnici traja cca. 11-15h. Velikost sušilnice je bila določena glede na potrebe kmeta.

Takih in podobnih sušilnic za bale je v Sloveniji montiranih že kar precej. Seveda pa je vrednost investicije odvisna od zmožnosti kmeta in nikakor ne drži pravilo, da so sušilnice za bale neprimerno dražja investicija kot sušilnice za seno.

Najcenejše so navadne sušilnice za bale, ki sušijo s hladnim zrakom ali z ogretim zrakom izpod sončne strehe. Investicija v tem primeru zajema postavitev zračnega kanala (beton ali montažni kovinski kanali), ventilatorja in eventuelno obitja streha za izkoriščanje sončne energije. Tako sušenje je precej odvisno od vremena in lahko traja od enega dneva naprej. Te sušilnice so tudi najmanj energijsko potratne. Spravlja se lahko nizkotlačne bale do ~45% vlažnosti.

Naslednja zvrst so sušilnice z grelnikom zraka. Te sušilnice so nekoliko dražje od prejšnjih, manj vremensko odvisne in imajo najvišji strošek porabljene energije. Za energent za ogrevanje se lahko uporablja kurilno olje, plin, bioplin ali lesno biomaso.

Najdražje so kondenzacijske sušilnice, ki pa nudijo tudi maksimalno neodvisnost od vremena. Učinkovito se lahko suši tudi ob slabem vremenu (dež). Ta tip sušilnic uporablja za izločevanje vode iz zraka toplotno črpalko. Po obratovalnih stroških se te sušilnice uvrščajo takoj za navadne sušilnice, kljub relativno veliki instalirani električni moči (obratujejo namreč ustrezno manj časa). V takih sušilnicah se lahko suši bale od 45% do nekako 55% vlažnosti. Vsaka sušilnica je projektirana za določeno maksimalno vlažnost bal, s tem je namreč povezana moč ventilatorja in toplotne črpalke.

Najučinkovitejša pa je izgradnja kondenzacijske sušilnice za bale s dodatno sončno streho. V tem primeru se kot dodaten energent uporablja sončna energija, ki je najcenejši vir.

Sušilnice so lahko zgrajene za sušenje 6, 8, 12, 16, 20, 24, pa vse do 100 bal naenkrat.

Obratovalni stroški sušenja (energija) so za vsak tip sušilnice znani, prav tako prihranek v kvaliteti sena.

Če koga zanimajo še kakšni podrobni podatki o sušenju bal, me lahko kontaktira.

Lep pozdrav,
Samo

In potem vse tiho je bilo?

Dve leti in pol je minilo od zadnjega posta tukaj in nihče nima kaj več za povedat?

Oče razmišlja o nakupu ali izgradnji sušilnice za bale in bi mi prav prišli kakšni podatki s tega foruma.

Namreč balirko imamo svojo, in se torej lahko manjše površine pokosijo da ne bi nekatere bale ostale zunaj na čakanju ko bi se prve sušile. Če pa bi že kakšna bila viška - pa bi se lahko vseeno povila v plastiko, tako da ne bi fermentirala in se kvarila med čakanjem na sušenje.
Nekaj bal bi tako kljub sušilnici bilo pač - silaža.

Slišal sem že da so tisti, ki sušijo bale navdušeni nad senom ki ga na tak način pridobijo, in nekateri celo trdijo da so popolnoma prenehali dodajat krmila kravam, saj lahko tako sušena trava popolnoma nadomesti krmila.

Potem ne smemo tudi pozabit prihranek na plastiki saj ni potrebno povijat bal.

Vem da se najde cela kopica zadev s katerimi lahko izpodbijamo koristnost sušenja bal, in zato se tudi oglašam.

Zanima me kaj je na tem področju novega v zadnjih letih. Lepo bi bilo tudi kakšne linke slišat in kakšno sliko videt tukaj saj sem prepričan da nisem edini ki se za to zanimam.

netman je napisal/a:

In potem vse tiho je bilo? Slišal sem že da so tisti, ki sušijo bale navdušeni nad senom ki ga na tak način pridobijo, in nekateri celo trdijo da so popolnoma prenehali dodajat krmila kravam, saj lahko tako sušena trava popolnoma nadomesti krmila.

Neumnost, glede hranilne vrednosti ni razlike med dobro silažo in dobrim senom. Običajno je hrnailna vrednost sena celo nekoliko slabša. Seveda, če pa nekdo ni sposoben pridelati dobre silaže in živalim krmi plesnivo ali gnilo, potem pa je jasno, da se mu zdi seno boljše.

Saj res, če pa balo posušiš v sušilnici ji pa avtomatsko dodaš K34 ali BIKPIT odvisno od tega koga boš hranil z njo.
Še vedno, ko si stvar sušil si izgubljal vlago z njo pa hranilne snovi.

Res je vprašanje koliko? Samo nihče pa me nebo prepričal, da je suha bala enakovredna silažni bali.

Ljudje božji suha snov je suha snov, vlažna pa vlažna.
In ker ste ravno sami "dedi" tukaj katero imate raje?

LP M

marolt je napisal/a:

Še vedno, ko si stvar sušil si izgubljal vlago z njo pa hranilne snovi. Res je vprašanje koliko? Samo nihče pa me nebo prepričal, da je suha bala enakovredna silažni bali. Ljudje božji suha snov je suha snov, vlažna pa vlažna. In ker ste ravno sami "dedi" tukaj katero imate raje? LP M

če mama suši rezance a tudi zgubijo na kvaliteti al so boljši tisti v Hiper marketu .
Saj res , mokra je tudi ovca v dežju

[/b]si upaš reči tvoji kuharci: '' DRAGA MOJA ,SEDAJ NAPREJ VSAK DAN HOČEM NA MIZI KISLO ZELJE 2X DNEVNO ''[b]
naredi poskus 7dni

za informacijo pa : http://neueheutrocknung2010.com/sl/galerija/36-galerija1
tudi čisto sveže bale se sušijo z kondenzacijo !!!!
A si želiš pogledat kako je to v resnici ne samo na slikah ???

deželan je napisal/a:

marolt je napisal/a: Še vedno, ko si stvar sušil si izgubljal vlago z njo pa hranilne snovi. Res je vprašanje koliko? Samo nihče pa me nebo prepričal, da je suha bala enakovredna silažni bali. Ljudje božji suha snov je suha snov, vlažna pa vlažna. In ker ste ravno sami "dedi" tukaj katero imate raje? LP M če mama suši rezance a tudi zgubijo na kvaliteti al so boljši tisti v Hiper marketu . Saj res , mokra je tudi ovca v dežju [/b]si upaš reči tvoji kuharci: '' DRAGA MOJA ,SEDAJ NAPREJ VSAK DAN HOČEM NA MIZI KISLO ZELJE 2X DNEVNO ''[b] naredi poskus 7dni za informacijo pa : http://neueheutrocknung2010.com/sl/galerija/36-galerija1 tudi čisto sveže bale se sušijo z kondenzacijo !!!! A si želiš pogledat kako je to v resnici ne samo na slikah ???

V Kočevju so že sredi 70 let imeli (in nekaj let tudi uporabljali) dehidrator za sušenje trave. Žal je fizik pač takšna, da za odstranitev vsakega kg vode iz trave potrebno nekaj energije. In če sušimo svežo je za kg suhe snovi potrebno izpariti 4-5 kg vode. Če travo bolj ali manj uvenemo se količina vode (in s tem stroški sušenja) v kratkem času prepolovi. Žal perpetuma mobile tudi pri sušenu še niso izumili in navkljub prepričevanju trgovcev to tudi konenzacijsko sušenje ni.
Primerjava s kislim zeljem je povsem mimo (a seno je pa tenstan krompir?). Glede hranilne vrednosti sta si silaža in seno pridobljena iz enake trave po primerljivih postopkih enakovredna. Je pa v povprečju s siliranjem možno lažje in/ali ceneje pridelati kakovostno krmo. Pri sušenju na tleh so lahko stroški sicer nizki, tveganje pa visoko. S postopki s katerimi znižujemo tveganje (razni postopki dosuševanja ali sušenja pod streho) pa večajo stroške. In res se da marsikaj doseči, Za tiste, ki priegajo na najbolj kakovostno krmo naj omenim še postopek liofiliziranja pri katerem vodo odstranimo iz zmrznjenih rastlin. Pri tem postopku zaustavimo tudi vse encimske procese v rastlinah, ki sicer med sušenjem (in seveda tudi siliranjem) potekajo in spreminjajo (v glavnem na slabše) sestavo rastline. Po sestavi je liofilizirana rastlina enaka sveži le vode ne vsebuje.
Je pa zanimivo, da je toliko zagovornikov sena,veliko manj pa paše, čeprav je paša najbolj naravna krma za prežvekovalce. V naravi predniii krav niso poznali ne sena ne silaže.

med drugim je tudi to razlog ::

http://www.bioheuregion.at/

--- kaj se da narediti iz krmljenja z kvalitetnim senom sušenim med drugimi načini tudi z kondenzacijo (toplotna črpalka), med drugim tudi do 20% višjo ceno lit. mleka.
Jasno pa je itak, da sveža trava- paša- daje največ , zato je potrebno težiti k temu ,da tudi v hlevu krmiš z senom katero je po izgubah najbližje sveži travi in sušenje to omogoča ( kar pa silaža ne) predvsem za mlečno proizvodnjo povezano z sirarstvom
katero prinaša DODANO VREDNOST delu '''mlekarja'' .

No kakorkoli ,vsak ima svojo vizijo in način kmetovanja in komu dela profit z svojimi investicijami !! katere so pa nujno potrebne za obstoj v teh časih in ob teh cenah mleka.

deželan je napisal/a:

med drugim je tudi to razlog :: http://www.bioheuregion.at/ --- kaj se da narediti iz krmljenja z kvalitetnim senom sušenim med drugimi načini tudi z kondenzacijo (toplotna črpalka), med drugim tudi do 20% višjo ceno lit. mleka.

KOliko so pa stroški višji?

Pozdravljeni

Tudi sam sem se zanimal za izgradnjo sušilnice za bale in jo nameravam v prihodnosti tudi narediti. Doma imamo že sušilnico za koruzo domače izdelave in se mi je investicija po grobi oceni izplačala v dveh letih oziroma, ko sem posušil koruzo z 5tih hektarjev. Z zadevo sem zelo zadovoljen.

Pri branju povstov sem zasledil, da nekateri zelo zagovarjajo travno silažo, če bi bila tako dobra, nebi nihče več sušil sena. Seno se dosušuje, da se ohrani čim več hranil na rastlinah, saj pri sušenju na travniku krma pobledi, z obračanjem pa otepemo večino zelenja z bilke. Vsekakor pa je seno, ki ga na bilo kakšen način dosušimo veliko boljše kvalitete, kot tisto, ki jo posušimo na travniku. In z boljšo krmo zmanjšamo porabo močnih krmil. Poznam kmeta, ki redi bike in odkar nima več travne silaže (vse seno dosuši na sušilnici), pravi, da ima bolj zdrave živali in manj obiskov veterinarja.

Sama odločitev v kakšno sušilnico investirati pa je odvisna od vsakega posameznika. Prednosti ima ena in druga. Nekje sem zasledil, da si pri sušilnici za bale omejen na število bal, ki jih sušiš hkrati, kar je res, vendar tudi pri navadni sušilnici ne moreš krme napeljati 5 metrov na debelo naenkrat. Tudi pri sami investiciji ni velike razlike, saj za sušenje bal ne potrebuješ ogromnega senika, puhalnika in razmetovalne naprave (nakladalke). Za ta denar pa sigurno lahko postaviš kanale za bale(kakršne hočeš) in kakšno streho z zračnim kanalom. Lahko kombiniraš s kolektorji in jih uporabljaš tudi za potrebe stanovanja.(razlika je tudi pri dokumentaciji za gradnjo objekta). Ventilator, merilce vlage in temperature pa tako ali tako potrebuješ v vsakem primeru. Dejstvo pa je, da lahko bale sušiš tudi drugim.

Sami doma vse seno baliramo v okrogle bale, posiliram pa samo TDM. Pri živini (ovce) pa sem opazil, da moraš zelo paziti z odmerkom travne silaže, saj zelo hitro dobijo mastitis. Sušil bi predvsem TDM, sena, kar nebi mogel dosušit, pa bi posušil na travniku. Dosušeno krmo bi krmil predvsem pozimi, ko ni paše.

Meni osebni se zdi sušilnica za bale super rešitev za mojo kmetijo in z lastnim delom si bom poizkusil kanale narediti sam doma. Dejstvo pa je, da ima vsaka kmetija svojega gospodarja. To je moje mnenje , pa brez zamere.


LPK