Seveda se človek spotakne ob take profesorske bedarije... Sliši se lepo, da se zavzemaš za večja neposredna plačila kmetijam z višjimi stroški na enoto proizvoda. Ampak to pomeni, da bojo pridni tepeni leni pa nagrajeni. Pa tu ne gre primerjati ravninskih kmetij z gorskimi. Tam imamo OMD plačila za izravnavo težjih pogojev.

In seveda se politiki zavzemajo za ohranitev majhnih kmetij, ker so pač voljeni in hočejo nabrati čim več volilcev. Ne vem če bi kdo hotel imeti za ministra nekoga, ki bi rekel da se bo število kmetij v Sloveniji v naslednjih 20 letih prepolovilo. Vsi bi pljuvali po njemu čeprav bi vedeli, da ima v bistvu prav....

.... pa je res potrebno da gremo po tej poti? Sam vidim rešitev za male kmetije predvsem v predelavi, direktni prodaji končnemu potrošniku. Če želimo doseči omenjeno morajo biti plačila usemrjena stimulativno, hkrati pa potrebujemo bolj življensko zakonodajo.

Vse to me spominja režiserja Mitjo Okorna, kateremu je ministrica Šurca rekla: Ah, Mitja ti se boš že znašel v življenju, ministrstvo pa mora pomagati tistim ki se ne znajdejo.

Simon MS je napisal/a:

Nekaj kar se nanaša sicer na direktna plačila ampak je v neposredni povezavi z debato. []

Dejstvo, da se bojo kmetijske podpore morale prilagajat, že sedaj je možnost za večja plačila na prve ha tja do 30- Nemčija in Avstrija mislim da imajo obe to v praksi. V slo tega še ni. Mogoče bo šlo nekaj v smeri aktivnega kmeta in doseganje primernega dohodka. To je trenutno 1/3 pri pravnih osebah in ni problema prenest na fizične. Omejevanje po starosti Švica ima max na 65 let. Tako da bomo videli. Možnosti je dovolj. Dvomim pa, da bi kmetije delili po kategorijah je enostavno prezapleteno, in nima dolgoročnega učinka. Dobro je edino za birokrate. Kolikor spremljam se politiki dobro zavedajo, kaj se dogaja v kmetijstvu in ne bojo kar tako razmetavali z denarjem na področja, ki nimajo nekega pomena za državo.
To najsi bo strateškega (količina hrane) socialnega(poseljenost podeželja, obdelanost) okoljskega ali ekonomskega učinka.

Ne vem, na razpise se lahko skoraj vsak, ki se preživlja s kmetijstvom, prijavi saj je min. trenutno doseganje 30 točk od 100. Od teh ti jih 10 prinese en kmetijski zavarovanec, če sta dva je že 20. Ravno tako, ti jih precej prinese poslovna uspešnost, finančni kazalniki kmetije. Tako, da se za vsakega resnega kmeta nekaj najde + še kolektivne naložbe.

Za majhne kmete pa imaš t.i. malo naložbo. Resda je mogoče samo ena za obdobje 5 let v višini 15.000€ za primarno predelavo imaš pa še možnost na razpisih za predelavo. Tako da lahko kmet investira tja do 30.000 v petih letih, kar je za neko povprečno slo. kmetijo (6 ha) več kot dovolj.


Malo za predstavo

https://en.wikipedia.org/wiki/Agricultural_subsidy

Eu npr 57 miljar dolarjev na cca 500 milj prebivalcev
ZDA 12 miljar na 320 milj. prebivalcev
Japonska 46 miljar in 127 milj. d prebiv.

http://www.worldometers.info/population/china-eu-usa-japan-comparison/

Nazadnje urejal/a sebo 14 Nov 2016 00:00; skupaj popravljeno 1 krat

Pri 6ha si težko predstavljam od kje denar za kmetov delež. Kvečjem se pokrije obstječe amortizacija je že vprašljiva.

Če ima kmet/kmetija vizijo in voljo mu država priskoči na pomoč.
Tu ni treba delat poslovnih načrtov dovolj je že primeren prihodek ta mislim da je 4500€= subvencije + pokritje po proizvodih.

Bilo je mišljeno kot replika na Simonovo trditev, da so razpisi namenjeni le velikim.

Pri 6ha najverjetneje od penzije ali plače oz. subvencij.

ŽAl je tako, da tudi v kmetijstvu rabiš določena specialna znanja in počasi ne bo mogel kmetovat vsakdo, ki si to le želi ali ima to možnost (zemljo).
Ravno tako kot ne more vsak vozit tovornjaka, upravljat s stružnico, programirat, pisat knjige itd.

Če se z nečim ukvarjaš le za veselje, ne moreš pričakovat za to plačila-( kot npr. za tole moje pisanje na forumu- za članek v Kmetovalcu kot novinar, pa bi npr. zahteval plačilo)

Ti, ki se s kmetijstvom ukvarjamo "le za veselje" skrbimo zato, da se pokrajina ne zaraste. Ko bomo pocrkali se bo veselo zaraščalo pa se bo spet pametovalo kaj in kako.

Povejte mi kateri večji kmet pa čisti obrobja njiv, travnikov. V naših krajih nobeden. Za manjše pa lahko povem, da jih ima vsaj polovica urejene parcele.

mainman je napisal/a:

Ti, ki se s kmetijstvom ukvarjamo "le za veselje" skrbimo zato, da se pokrajina ne zaraste. Ko bomo pocrkali se bo veselo zaraščalo pa se bo spet pametovalo kaj in kako. Povejte mi kateri večji kmet pa čisti obrobja njiv, travnikov. V naših krajih nobeden. Za manjše pa lahko povem, da jih ima vsaj polovica urejene parcele.

Glede čiščenja ti lahko hitro vržem polena pod noge.
Ker čistim ob potoku in orjem koliko se pač da do potoka, sem za 2015 dobil nekaj sto € odbitka. Z oranjem tistih 3m ob potoku ZELO NEVARNO posegam habitat, Naturo 2000 in ne vem kaj še vse. Kot kakšen kriminalec.
Zanimivo, da sosedi okoli mene enako čistijo in orjejo pa je vse super, ker pač niso v sistemu KOPOP.

lp, Boštjan

VSak ima svoj pristop. Pri trenutni stopnji podpor se kmetovanje za veselje splača. Tega se zaveda tudi politika, zato so razpisi nastavljeni tako kot so.

Mali kmetje imamo ¨po novem¨zvezane roke oz. zavezane mošnjičke za evropska sredstva. Kje naj dobimo 30 točk? Kmetija, nekaj več kot 10 ha, nihče ni kmečki zavarovanec, ker enostavno se s tako malo kmetijo ne da preživet enega na mesec. Kmetija nasledena od staršev, kar pomeni, da so objekti starejše gradnje, potrebni prenove, pa tudi mehanizacija je že zastarela. Dohodki manjši od povprečnih plač, malo večji od minimalne plače, z voljo do vzdrževanja in razvijanja kmetije, krediti na banki skoraj nemogoči in potem mi naj kdo pove, kako naj to sfinanciramo in ostanemo ter razvijamo? Hlev napolnjen do vrha, kar pomeni 6 govedi (+ teleta) in na leto se obrne med 30 in 40 prašičev. Večjih kapacitet ne premoremo.
In ne, razpisi niso za vse. Kaj naj s 15000 euri? Hleva novega ne morem postavit. Skednja za spravilo krme in strojev ne morem postavit, ker je glede na potrebe in velikost objekta, potrebnih cca 20000 eur. Pa ni to nobena moderna in ne vem kakšna zadeva. Enostavna gradnja 10x15, zaprto iz vseh strani, s konkrektno streho... In še in še bi lahko.

To je res, da je ekološki kmet kontroliran trikrat, Kopop dvakrat, tisti z osnovno subvencijo enkrat, tisti brez subvencij pa nič oziroma lahko dela kar se mu zljubi.
To da se površine aktivnih velikih kmetij zaraščajo hitreje kot na majhnih kmetijah, pač drži. Temu nihče ne more oporekat.
Ker so veliki kmetje preveč primerih postali gospoda, kateremu je izpod časti stopiti iz novega traktorja in prijeti sekiro v roke.
Oziroma na nekaterih področjih je trenutno obdelovalne zemlje na pretek in se jim fučka ta gozdne robove.

Razpisi so namenjeni predvsem povečanju domače, slovenske hrane in z tem avtomatsko pisani za velike kmetije.
Se pa pojavljajo razpisi za varovanje okolja, vzdrževanje obstoječih površin.... Tam bi lahko nekaj potegnili tudi manjši kmetje.
Vendar so ponavadi pogoji taki, da se mali kmetje ne prijavimo.
Recimo, sedaj bo prišel razpis za gorske kmetije on specialno mehanizacijo. Pogoj je nakup novega stroja oziroma traktorja. Nov Reform stane 108 tisoč eur! Če ti država da polovico, ga ni junaka ki se bo zapufal za 54 jurjev na gorski kmetiji!

sebo je napisal/a:

VSak ima svoj pristop. Pri trenutni stopnji podpor se kmetovanje za veselje splača. Tega se zaveda tudi politika, zato so razpisi nastavljeni tako kot so.

To pa ne drži. Podpore nam malim ne pokrijejo stroškov. V kokop ne moremo ker nima smisla in nimamo vseh pogojev. Razpisi so za velike, enako velja za razne agro operacije (komasacije, ...). Če si majhen te nihče ne upošteva, bi ti najrajši vse odvzeli oz. pokradli. Grabežljivost velikih v naših koncih ne pozna meja. Potem pa beremo zgodbe o kravah, ki so do vimena v dreku in teletih, ki pijejo svoj urin. Glavno, da se vozijo z najnovejšimi traktorji, ki so 2 krat preveliki za površine, ki jih obdelujejo.

Skratka podpira se velike in pika, samo potem pa naj vsaj nas male pustijo pri miru, ne pa da nas po domače jebejo.

Robinzon: Melsu: imata še kako prav.