sebo je napisal/a:

Nemci imajo npr. dovoljeno tole zadevo http://www.moescha.de/

in v čem se ta stvar razlikuje od naše klasične odbojne plošče?še zmer gnojevka leti po zraku.

KOlikor sam razumem se gre za velikosti kapljic, te so večje.
Tudi pri odbojnih ploščah je priporočljiv čim manjši pritisk in čim večje kaplje.

Maš na strani tudi test s slikovnim gradivom.

Kljub obilni paši dam še kako suho balo v krmilnik. Telice jo z veseljem pojedo.
Zadnjič mi je medved raztrgal bale, zato sem tisto najbolj poškodovano dal takoj zjutraj v krmilnik. Telice se je v petih dneh niti pritaknile niso. Je to morda zaradi vonja po medvedu?

Nebi reko,js vidim sam,da ko imajo kolko tolko solidno pašo jih ne zanima,ne suha na silažna bala,ampak sam paša.

Ampak meni so kljub dobri paši jedle suho seno. Potem pa kr naenkrat čisto nič več. Pa je ravno takrat šla čredinka h koncu in bi morale bolj jest seno.
Bale so iz istega kupa in iste košnje!

Iz trajnega travnika bi rad naredil njivo. A je dobro sedaj v jeseni praho naredit al boljše da spomladi zorjem ledino tik pred sejanjem?

amg skupina je napisal/a:

Iz trajnega travnika bi rad naredil njivo. A je dobro sedaj v jeseni praho naredit al boljše da spomladi zorjem ledino tik pred sejanjem?

Odvisno od tega: kaj boš sejal,od tal ,s kakšno mehanizacijo razpolagaš.

Po mojem, praho naredit.

amg skupina je napisal/a:

Iz trajnega travnika bi rad naredil njivo. A je dobro sedaj v jeseni praho naredit al boljše da spomladi zorjem ledino tik pred sejanjem?

Tu so dve opciji (v primeru setve koruze)
1: v jesen zorješ, narediš ozelenitev, spomladi ponovno oranje, setev
2: spomladi zorješ čimprej (februar, marec), setev

Jaz bi se odločil za drugo možnost. Najslabše je če pustiš njivo prazno čez zimo. Jesenska praha pride v poštev tam kjer je glinena zemlja, ali težka ilovica (zima glino razdrobi, da se lažje brana). Na Pohorju pa nimate gline ali ilovice.

lp, Boštjan

Pod travniki je ponavadi prhka zemlja, in je lažja za obdelavo spomladi, po košnji, če je v planu koruza