Se opravičujem - preveč sem posplošil. V glavi sem imel telice in dojilje. Pitanje na pašniku je seveda isto zahtevno kot pri molznicah. Telica bo pa pri dveh letih ob slabi paši debela brez problema. Dojilja isto bo nabrala za mleko za tele in za svoje vzdrževalne potrebe. O tem sem govoril. Ne o ogroženosti. Tenologija pač.

Zdaj pa o tehniki molže in dokrmljevanju na pašniku. Toni trdi, da so s tem težave. Ni nujno, če se zadeve prav lotiš, le preveč priden ne smeš biti. Krave so izjemno lakomne živali, to njihovo lastnost je treba izkoristiti sebi v prid. Pred pričetkom molže je nujno vse živali nekam fiksirati, to pa najlažje naredimo tako, da jim ponudimo krmila, bodo same prišle in se ujele v, najbolje, samolovilno pregrado. Za dvajset krav mora biti molzišče nekakšna narobe obrnjena ribja kost za šest krav. Njih dvajset bo pomolženo v največ uri in pol, plus vožnja na pašnik ter pomivanje. Lahko, da to skupaj znaša dve uri in pol. Ampak to je vse kar je to jutro za narediti, odpade košnja, sušenje ali baliranje tega obroka, odpade futranje, odpade kidanje gnoja. Predvsem pa krave ležijo na najbolj udobnem ležišču kot le obstaja, na zemlji.
Kaj pa krmna vrednost travne ruše, ki jo krave pomulijo? Ima seno ali silaža večjo krmno vrednost? Prav na tej točki kmet more zaslužiti svojo plačo, ker živali delajo namesto njega. Pa še dobro se počutijo pri tem. Živali namreč.

Obadi? Ja, nekaj sitnosti je s tem. Zunaj se molze 300 do 350 krat na leto. Pri 50 do 60 molžah so brenclji prisotni. Lušno ravno ni, se pa da zdržat. Se mi zdi da so klopi večji problem, ti so vse poletje na živini in zaradi tega ona trpi.

Je pares ena slaba stran molže na pašniku. To je dež. Ko pada, kakšna stara krava prav rada zameditira nekje na najbolj oddaljeni točki pašnika, šele ko ves premočen prideš do nje se spomni, da je čas molže potem pa se prav prizadevno odgunca k mozišču.

Toliko za zdaj.

junc je napisal/a:

Stem gaženjem in čredinkanjem tudi malo pretiravate. Če krava stopi na travo se ta ravno tako dvigne. Oz tudi malo pohojeno pojedo. Ni pa za čakat da živali spustiš na pašo ko je že primerna za košnjo. Senca pa obvezno. Moje v najhujši vročini kampirajo kar v štali ali pa za potokom in v sadovnjaku.

Se ne bi strinjal da pretiravamo, rezulatati so tudi temu primerni. Krave rajši pasejo čisto krmo. Če jim sproti odmerjaš popasejo bolj čisto. Manj je izgub, ker ne marajo pasti onesnažene trave. Ni treba krav silit, da bi površino popasle do čistega, kar je slaba ideja pri molznicah. Pri telicah in dojiljah to ni tako pomembno. Primeren skupen čas zasebe je pa pomemben za ohranjanje kakovosti travinja. Še vedno pa je precej manj dela kot če živino krmiš v hlevu. Da ne govorimo o stroških.

Zanimiva bi bila tudi slika kakšnega prevoznega molzisca....

Ena od oblik molže- krave dojilje.

Veliko sem bral to temo, nekako eno stvar pa pozabljate. Sam imam tudi bika med kravami- reja krav dojil z teleti. Velika prednost se mi zdi v tem, da mi ni potrebno ugotavljati katera se "goni" in katera ne.Pač ustvariš harem in se sami "porihtajo" Ob enem pa ni potrebno klicati osemenjevalca in plačati dozo 50€. Saj 50€ ni veliko boste rekli, ko pa imaš enkrat 15-20 krav pa je to skoraj mesečna plača.
"harem"


In še nekaj se pozablja, paša v jeseni je zelo ugodna, načeloma lahko popaseš tudi take površine katere nebi kosil- ker bi bilo premalo krme za rentabilno košnjo. Živina pa to lahko pase in prihraniš kar nekaj krme.

Ena slika na temo udobja:

Sam smatram, da je paša (tam kjer ni intenzivnega kmetovanja) edina še kolikor toliko ekonomsko sprejemljiva rešitev.



Še ena dober primer kaj je paša pa tudi če je na slabem terenu.
https://www.youtube.com/watch?v=9w2Jyfiabs4

aha vidim, da tud pri vas krava kravi pomaga, da ji slučajno ne ostajal mlek.

Še en prispevek na uporabnika Tonija. On trdi, da je paša telic enostavnejša od paše krav. Sam trdim nasprotno: Paša krav je enostavnejša, predvsem pa veliko donosnejša od paše telic. Seveda pod pogojem, če je pri hiši kdo, ki je sposoben 730 krat na leto molzti.
Kaj razumem pod pojmom donosnejša? To je prihodek na hektar površine travnika! Brez posebno zapletenih izračunov je vsakemu povprečnemu kmetu jasno, da skozi mleko, še zlasti, če le-temu dodamo vrednost z lastno predelavo. pridobimo iz hektarja travnika veliko več kot za prirejeno meso.
Enostavnost paše: da! krave je veliko lažje premeščati iz pašnika na pašnik kot telice. Še zlasti če so pašniki ločeni eden od drugega. Pri telicah to včasih sploh ni možno. Pri kravah pa zmeraj.
Toni ima kot kaže težave predvsem pri molži. Menim, da je nujno pred pričetkom molže vse! živali fiksirati, šele potem začnemo molsti. Na ta način vse težave izginejo.
Penzija in živinoreja? Na Slovenskem od same živinorejo niso živeli niti naši predniki, ne moremo živeti mi in ne bodo mogli živeti naži zanamci. Mislim, da se ne motim.

pozdravljeni,

menim, da bi si zadnje tri strani zaslužile svojo temo, recimo ekonomika ali kaj podobnega.

Zanimivo mi je razmišljanje uporabnika _toni, in sicer prihodki vsaj 100 jurjev, sicer ni rentabilno. Po vsej verjetnosti je to kar tista taprava številka, če si odvisen od kmetijstva in če imaš vedno idealne pogoje. Sicer bi rekel, da mora biti prihodek še višji, da pokriješ obdobje suhih krav. Pa vendar je potrebno vedeti, da je večina kmetij mešanih in niso odvisne samo od mleka, pitanja mesnih pasem, jajc ali na koncu koncev čebelarstva, če se navežem na "moje" področje.

V čebelarstvu je tudi ogromno stroškov, izplen pa je odvisen popolnoma in samo od narave, kar zadeva med, kot tisti pridelek, ki je vsem poznan. In tukaj je sedaj že pet let slabo, če ne celo zelo slabo. Sploh za tiste čebelarje, ki čebelarijo s stacionarnimi čebelnjaki. April, če ni takšen kot je običajno in kot bi moral biti, ti odnese polovico do tričetrt pridelka. Vsi vemo, kaj je bilo letos konec aprila. Potem še pa kakšno slabo vreme in nalivi v času medenja lipe in kostanja in gre preostanek. Dež pa tako ali tako ne zna več po pameti padati, ampak so še samo nalivi ali pa nič. Torej če niso gospodaril v času boljšega medenja in boljših letin, se lahko samo jočeš in zapreš, ker stroški so še pa vedno (nabava zdravil, nabava sladkorja, kot tista dva največja stroška). Potem te pa udari še država, ko z nevestno izjavo enega uradnika naredi gospodarsko škodo, ki je ni utrpela še nobena kmetijska panoga. Se še ni zgodilo, da bi v kateri koli panogi padla potrošnja za 90%, zaradi "afere", ki to sploh ni, saj niti v enem vzorcu medu niso dokazali niti približno vrednosti nedovoljenih substanc ali se tudi v primeru dovoljenih substanc ni približalo mejnim vrednostim, ki jih je predpisal ta isti urad. Če se potegne zaključek iz tega, ker slovenski čebelarji ne dosegamo 100.000 € prihodkov, razen nekaj izjem, bi morali zapreti štacuno, ker ni ekonomske logike. Seveda bi se potem podrla cela veriga in bi tudi sadjarji pričeli zapirati štacuno itd. Samo zato ker ni ekonomske upravičenosti.

Da se vrnem na začetek, ker sem zašel. Velika večina kmetij v Sloveniji ima poleg osnovne dejavnosti še dopolnilne dejavnosti. Eni gozdarstvo, drugi strojne usluge, tretji penzijo, četrti službo. Tako pač to je v Sloveniji, ker enostavno ne smeš biti odvisen od ene panoge. Nikakor in pod nobenim pogojem in pika. Torej amaterji tudi nekaj prinesemo k vsemu temu, še največ pa k temu, da Slovenija ni še bolj poraščena z gozdovi in trnjem. Ne bi pa rad videl sistema, kot je na zahodu, ker ravno to, da je večje število kmetij, nas dela drugačne od zahoda. Res je pa tudi, da ni nobene podpore in ni sodelovanja, kot je to čez našo severno mejo in se pri nas birokratsko ovira vsakogar, ki ima kakšno pametno idejo. Pa ne samo v kmetijstvu. Tudi jih preveč podstavi svoj lonček k dobri ideji, zato pa je potrebnih 10 in več tisoč evrov za preživetje kmeta, saj kje pa piše, da ne smeš imeti dobička. Zato se s @_tonijem strinjam. Res je sicer, da so stroški nižji, če nimaš sodobnih strojev, vendar je tudi zdravje kar precej vredno. Star IMT, Ursus ali UTB proti novemu ali vsaj novejšemu traktorju katere koli znamke, ni za primerjati, tako glede samega vpliva na zdravje kot iz varnostnih razlogov.

Sedaj pa k prvotni temi, pašniki in paša.

Sam sem imel doma kar nekaj let probleme očeta pripraviti do tega, da smo se odločili za pašo. Predvsem so vedno bile površine (in so še vedno) problem. Ampak smo sosedi predstavili ponudbo, ki je ni mogla zavrniti. Pasemo molznice in opažamo vse to, kar predhodniki navajate, torej krave so zbirčne in jedo samo čisto travo, onesnažene se izogibajo na daleč. Ker nismo odvisni od mlečne proizvodnje, se nam tudi liter ali dva manj ne poznata tako kot pri intenzivni reji. Za mene kot amaterja, beri ljubiteljskega kmeta, je pomembno, da se sedaj krave veliko bolje počutijo teh 7 - 8 mesecev, ko so na paši. Pozabili smo na korekcijo parkljev in s tem povezanimi težavami s parklji. Največji +. Nadalje krave so v boljši kondiciji, lažje telitve. Tudi če nimaš bika zraven, vidiš kdaj se goni. Z muhami imaš pa probleme tako na paši kot v hlevu. Pa še manj delovnih ur s stroji, manj stroškov, manj nevarnosti pri delu (občiajno se pase parcele, ki so težje za obdelati in bolj strme), več časa za lenarjenje (prosto po @nevednežu). Torej paša vsekakor +. Minus je pa manj hlevskega gnoja.

In na koncu še čestitke vsem tistim, ki ste moj prispevek prebrali do konca.

lp

ja takole je...
če ne teče dovolj iz ene pipe, mora pa iz večih kapljat

nevednež je napisal/a:

Še en prispevek na uporabnika Tonija. On trdi, da je paša telic enostavnejša od paše krav. Sam trdim nasprotno: Paša krav je enostavnejša, predvsem pa veliko donosnejša od paše telic. Seveda pod pogojem, če je pri hiši kdo, ki je sposoben 730 krat na leto molzti. Kaj razumem pod pojmom donosnejša? To je prihodek na hektar površine travnika! Brez posebno zapletenih izračunov je vsakemu povprečnemu kmetu jasno, da skozi mleko, še zlasti, če le-temu dodamo vrednost z lastno predelavo. pridobimo iz hektarja travnika veliko več kot za prirejeno meso. Enostavnost paše: da! krave je veliko lažje premeščati iz pašnika na pašnik kot telice. Še zlasti če so pašniki ločeni eden od drugega. Pri telicah to včasih sploh ni možno. Pri kravah pa zmeraj. Toni ima kot kaže težave predvsem pri molži. Menim, da je nujno pred pričetkom molže vse! živali fiksirati, šele potem začnemo molsti. Na ta način vse težave izginejo. Penzija in živinoreja? Na Slovenskem od same živinorejo niso živeli niti naši predniki, ne moremo živeti mi in ne bodo mogli živeti naži zanamci. Mislim, da se ne motim.

Glede donosnosti paše krav molznic (kaj v kmetovanju pa je donosno) bom raje tiho. Sem pa na Tonitovi strani, je le lažje pomolsti krave v molzišču kakor pa na paši. Se pa strinjam, da je veliko bolj ekonomsko imeti mleko kakor meso, oziroma najbolje je da nimaš nič pa živiš od subvencij.
Težko si mislim, da bi vsak dan 730 v letu ali pa recimo 360 v letu vlekel na pašnik molzno napravo, krave zganjal skupaj itd... Ne rečem recimo so kmetije, ki so v enem kosu in živino čez noč in dan pasejo vmes pa jih priženejo do molzišča v hlev.

nevednež je napisal/a:

Na Slovenskem od same živinorejo niso živeli niti naši predniki, ne moremo živeti mi in ne bodo mogli živeti naži zanamci. Mislim, da se ne motim

Ja vsekakor ne v naših koncih, saj smo omejeni z slabšimi dejavniki kmetovanja. So pa kraji kjer to že generacije počno in še vedno živijo in preživijo (preživotarijo) samo od mleka-živinoreje.

Tistih 100 k€ od Tonija pa mi ne gre iz glave.
Toni če jih napraskaš v enem letu skupaj z vašo kmetijo samo kapo dol!

LP M