Meni tudi odzvanjajo. Koliko ljudi pa dela za 100 tisočakov?

marolt je napisal/a:

nevednež je napisal/a: Še en prispevek na uporabnika Tonija. On trdi, da je paša telic enostavnejša od paše krav. Sam trdim nasprotno: Paša krav je enostavnejša, predvsem pa veliko donosnejša od paše telic. Seveda pod pogojem, če je pri hiši kdo, ki je sposoben 730 krat na leto molzti. Kaj razumem pod pojmom donosnejša? To je prihodek na hektar površine travnika! Brez posebno zapletenih izračunov je vsakemu povprečnemu kmetu jasno, da skozi mleko, še zlasti, če le-temu dodamo vrednost z lastno predelavo. pridobimo iz hektarja travnika veliko več kot za prirejeno meso. Enostavnost paše: da! krave je veliko lažje premeščati iz pašnika na pašnik kot telice. Še zlasti če so pašniki ločeni eden od drugega. Pri telicah to včasih sploh ni možno. Pri kravah pa zmeraj. Toni ima kot kaže težave predvsem pri molži. Menim, da je nujno pred pričetkom molže vse! živali fiksirati, šele potem začnemo molsti. Na ta način vse težave izginejo. Penzija in živinoreja? Na Slovenskem od same živinorejo niso živeli niti naši predniki, ne moremo živeti mi in ne bodo mogli živeti naži zanamci. Mislim, da se ne motim. Glede donosnosti paše krav molznic (kaj v kmetovanju pa je donosno) bom raje tiho. Sem pa na Tonitovi strani, je le lažje pomolsti krave v molzišču kakor pa na paši. Se pa strinjam, da je veliko bolj ekonomsko imeti mleko kakor meso, oziroma najbolje je da nimaš nič pa živiš od subvencij. Težko si mislim, da bi vsak dan 730 v letu ali pa recimo 360 v letu vlekel na pašnik molzno napravo, krave zganjal skupaj itd... Ne rečem recimo so kmetije, ki so v enem kosu in živino čez noč in dan pasejo vmes pa jih priženejo do molzišča v hlev. nevednež je napisal/a: Na Slovenskem od same živinorejo niso živeli niti naši predniki, ne moremo živeti mi in ne bodo mogli živeti naži zanamci. Mislim, da se ne motim Ja vsekakor ne v naših koncih, saj smo omejeni z slabšimi dejavniki kmetovanja. So pa kraji kjer to že generacije počno in še vedno živijo in preživijo (preživotarijo) samo od mleka-živinoreje. Tistih 100 k€ od Tonija pa mi ne gre iz glave. Toni če jih napraskaš v enem letu skupaj z vašo kmetijo samo kapo dol! LP M

Takole je; Simon: Če imaš pašnik v enem kosu od Ulake do Ravnika ali od Runarskega do Poslovca ali od Studenca do Topola, komot priženeš krave na molžo v štalo. Če pa imaš pašnike razstresene in ločene med sabo, tako da med njimi niti teoretično ne moreš narediti zagrajenih gonskih poti, potem boš telice ali bike le izjemno težko premeščal od pašnika na pašnik. Krave pa potem, ko si jih pomolzel, enostavno privežeš k traktorju in jih znjim vodiš kamor hočeš. Včasih so pašniki oddaljeni od štale, krave bi enostavno izgubile preveč energije z hojo dvakrat na dan sem in tja, traktor pa pot recimo, dva kilometra, opravi za hec. Vidiš, Simon v tem primeru je dosti bolj ajnhof če gre gora k mohamedu, kot mohamed h gori. (Simon pozna lokalne razmere, zato ve koga in kje imam v mislih, ostalim uporabnikom se opravičujem za navajanje ledinskih ter krajevnih imen)

Glede dohodka na ha pašnika ali travnika ... Pred leti sem za potrebe skop, eko, beležil v excelu pašne dneve na posameznem pašniku. Hkrati sem za svoje potrebe beležil količino namolženega mleka na posameznem pašniku. Nad rezultatom sem bil (prijetno) presenečen: površine, ki so na naši kmetiji do tedaj veljale za najmanj donosne (strmi enokosni travniki) so z pašno rabo, molžo na pašniku ter lastno predelavo in trženjem mlečih izdelkov, nenadoma postale najdonosnejše.

Sto jurjev? dvajset krav krat pet tavžent litrov mleka na kravo je stotavžent litrov mleka letno. Mleku dodaš vrenost z lastno predelavo (inženir Kukenberger to počne). Tako mleko mu prinese ceno cca ojro na liter. Torej????

golf je napisal/a:

Meni tudi odzvanjajo. Koliko ljudi pa dela za 100 tisočakov?

Saj ni bila mišljena plača ampak celotni prihodek na kmetijo. Od tega si za delo lahko vzameš nekje do 20 %. Ko odšteješ vse prispevke si lahko vesel, če je to zadosti za eno slovensko povprečno plačo. Pa mora na takšni kmetiji delati več kot eden. Rešitev je v dveh smereh: v predelavi in neposredni prodaji, ki pa zahteva spet dodatna vlaganja in delo ali z nižanjem stroškov. Če npr. strošek hleva v ceni mleka znižaš za 1 c (pri gradnji je to približno 600 € na stojišče), pri 20.000 oddanih l mleka na mesec pomeni to dodatnih 200 € čistega. Če se odrečeš nakupu dodatnega, marsikdaj ne nujno potrebnega, traktorja, je prihranka še par 100 € na mesec,...

Ja, seveda. Toliko prometai. Nismo v pravi temi.Odpremo novo.?

Se še spominjam nekaj let nazaj ko smo delali cesto v Selu pri Bledu. Zjutraj so kmetje pomolzli krave v hlevu, jih odvezali in gospe so odmaširale na skupno pašnik pod vasjo. Ko so bile vse zbrane je šel nekdo in zaprl vrata pašnika. Zvečer je sledilo obratno. Nekdo je šel in odprl pašnik, krave so šle po vasi, vsaka v svoj hlev. Tisti ki je pač bil takrat zadolžen je šel za njimi in počistil dreka. Brez povezovanja na traktor, kričanja, palice...

robinzon je napisal/a:

Se še spominjam nekaj let nazaj ko smo delali cesto v Selu pri Bledu. Zjutraj so kmetje pomolzli krave v hlevu, jih odvezali in gospe so odmaširale na skupno pašnik pod vasjo. Ko so bile vse zbrane je šel nekdo in zaprl vrata pašnika. Zvečer je sledilo obratno. Nekdo je šel in odprl pašnik, krave so šle po vasi, vsaka v svoj hlev. Tisti ki je pač bil takrat zadolžen je šel za njimi in počistil dreka. Brez povezovanja na traktor, kričanja, palice...

To so počeli tudi v Loški dolini (Nadlesk) recimo 20 let nazaj. So krave točno vedele katera mora v katero "štalo" oziroma v katero stojišče. Zanimivo za videti.

V določenih datumih pozimi ne smem voziti hlevskega gnoja na travnike in njive.oz. gnojnice. Krave imam pa lahko celo leto na pasi. Lej no lej. Torej približno dva meseca letno nič ne kakajo in ne lulajo.?
Šalo na stran. Če na grobo skarikiram moj primer. Za 11 krav s teleti bom ogradil parcelo v velikosti ca pol ha. Kasneje bom lahko povečal tja do enega ha. Na parceli je streha v velikosti 130 m2. Tu bom nastiljal. Ali lahko pride inšpektor in mi reče, da imam preveliko obremenjenost na površino? In ali je potrebno delati jamo za gnojnico? Toni pravi, da je v primeri kompostnega nastilja ne potrebuješ.

golf je napisal/a:

V določenih datumih pozimi ne smem voziti hlevskega gnoja na travnike in njive.oz. gnojnice. Krave imam pa lahko celo leto na pasi. Lej no lej. Torej približno dva meseca letno nič ne kakajo in ne lulajo.? Šalo na stran. Če na grobo skarikiram moj primer. Za 11 krav s teleti bom ogradil parcelo v velikosti ca pol ha. Kasneje bom lahko povečal tja do enega ha. Na parceli je streha v velikosti 130 m2. Tu bom nastiljal. Ali lahko pride inšpektor in mi reče, da imam preveliko obremenjenost na površino? In ali je potrebno delati jamo za gnojnico? Toni pravi, da je v primeri kompostnega nastilja ne potrebuješ.

Po naši zakonodaji rabiš za vsak način reje jamo oz.gnojišče,v predpisni velikosti.
To je stališče inšpektorjev,kateri pa še danes nimajo razčiščenih pojmov o različnih načinih reje predvsem iz novodobnih načinov hlevov.Tudi če bi Toni v gradbeni dokumentaciji napisal ,da tla ne bodo betonirana ne bi dobil gradbenega dovoljenja.
Glede preobremenjenosti bodo verjetno težave,sploh če ne boš zbetoniral površin kjer se pretežno zadržujejo krave izven pašnega obdobja to je ob hlevu in ležiščih in krmišču.

Videl sem že tri enostavne hleve. Ti so bili bivši kozolCi oziroma lope za stroje. Nekdo ki je največ naredil je za betoniral tla pod streho. Vse ostalo je pasnik oziroma zimski izpust ki tudi nima betona. Gnoj v izpustu poriva na kup, hkrati se mesa s steljo, oziroma sekanci, na prvi pogled je vse predpotopno, a glej ga sment živali so stalno v izpustu, nic umazane, ležijo na vrhu kupa kao dreka pa zgleda jo čist srečne.
Jao, da jaz tako naredim mi soseda takoj inšpektorja pokliče.

golf je napisal/a:

Videl sem že tri enostavne hleve. Ti so bili bivši kozolCi oziroma lope za stroje. Nekdo ki je največ naredil je za betoniral tla pod streho. Vse ostalo je pasnik oziroma zimski izpust ki tudi nima betona. Gnoj v izpustu poriva na kup, hkrati se mesa s steljo, oziroma sekanci, na prvi pogled je vse predpotopno, a glej ga sment živali so stalno v izpustu, nic umazane, ležijo na vrhu kupa kao dreka pa zgleda jo čist srečne. Jao, da jaz tako naredim mi soseda takoj inšpektorja pokliče.

Nič narobe probaj, al imašvizcedek ali pa gnojnično jamo.