resna svetovanja se ne vršijo na urno postavko, ampak na efekt. Pa tukaj ni mišljen samo povečan prihodek, ampak povečan dohodek. In profi svetovalci ti ponavadi računajo določen del povečenega dohodka. In ker so plačani na dohodek, ti spremljajo cel proces in ne samo mlečnost na koncu.

Kar se tiče kmetija, ki ima mlečnost 6000 l ne rabi nobenega tujega svetovanja, tu zadošča ze povrečno razgledani kmet oz svetovalec in doslednost pri krmljenju. Malo več znanja pa mislim da se bi potrebovalo pri mlečnosti nad 9 tisoč, ker samo mlečnost ni tako velik problem doseči. A je ta bila dosežena z najekonomičnejšo kombinacijo ali na račun povečanega remonta črede, pa je že čisto drugo poglavje. In tukaj se začne pravo svetovanje in tega znanja v sloveniji manjka. Ampak če mene vprašaš temu so namenjeni specialisti na kgzs, ki jih država ravno za ta namen plačuje, ampak če ne odigrajo svoje vloge a morajo še vedno počakati penzijo na mesto specialista ali bi jim krona padla z glave če bi bili prestavljeni na kakšno drugo mesto in svetovanje prepustili sposobnejšim?

Tole kar ti opisuješ so bolj naloge manegerja oz. vodje, ki z danimi resursi naredi čimveč, se pravi da ima odločevalno vlogo.
Mislim da boš težko našel svetovalca, ki bi ga plačal le po učinku.
Javni svetovalci pa morajo v prvi vrsti skrbet za večino kmetov, ker če pomagajo le najuspešnejšim je to nekje skregano z logiko podpor.
Kmetje z 9 in več tisoč po kravi so verjetno razsejani po vsej Sloveniji, so nadpovprečni in težko le na enem področju območnih zavodov.
KOt taki je bolje, da se sami povežejo, ugotovijo kaj/kdo jim lahko pomaga in to poiščejo na trgu.

Se pa bojo svetovalci slej ko prej morali posvetiti tudi takim kmetijam
-ker se bo povprečna mlečnost zvišala
-oz. bojo slabši odnehali.

Sebo,

niso vsi primerni zato.
Povem ti iz izkušenj. Ker ko imaš svetovalca ti marsikakšna ideja ni všeč, ker si preveč zaverovan v sebe, da delaš prav in ne vidiš svojih napak. Ko se ozreš nazaj se samo nasmehneš kako si bil prej tak. Tukaj poteka dvosmerni proces vplivanja in dokazovanja.
Nekateri se pač ne pustijo vplivati in delajo po ta starem.

Delam s svetovalcem iz Italije in vem kako to zgleda. Ko ti pove kakšen je domet tvoje črede se nasmehneš, misliš da ni normalen, čez dve leti pa rečeš saj to je normalno zakaj ni še več, pa te tudi nazaj drži.
On pač pravi krave moraš imet rad in in jih ne ženi čez limit, ker ti bo žal.
Pa greš na svojo roko to naredit in krave prebrneš in pol traja 3 mesece, da jih nazaj postaviš in postaneš bolj previden in začneš poslušat. Res je da človek tudi kaj prodaja ga razumem, mora tudi kaj zaslužit.

Lepo to slišat.
In kaka je tvoja povprečna mlečnost v laktaciji in pasma?
Mogoče še sestava obroka, če ni poslovna skrivnost.

sebo je napisal/a:

Tole kar ti opisuješ so bolj naloge manegerja oz. vodje, ki z danimi resursi naredi čimveč, se pravi da ima odločevalno vlogo. Mislim da boš težko našel svetovalca, ki bi ga plačal le po učinku. Javni svetovalci pa morajo v prvi vrsti skrbet za večino kmetov, ker če pomagajo le najuspešnejšim je to nekje skregano z logiko podpor. Kmetje z 9 in več tisoč po kravi so verjetno razsejani po vsej Sloveniji, so nadpovprečni in težko le na enem področju območnih zavodov. KOt taki je bolje, da se sami povežejo, ugotovijo kaj/kdo jim lahko pomaga in to poiščejo na trgu. Se pa bojo svetovalci slej ko prej morali posvetiti tudi takim kmetijam -ker se bo povprečna mlečnost zvišala -oz. bojo slabši odnehali.

te pa bom takole vprašal, koliko kmetij z mlečnostjo 6000 l pa ima sploh namen poslušati in upoštevati nasvet specialista oz nasvet drugega kmeta z več znanja. Lahko ti rečem da zelo majhen delež, kar ti večina pripomni, če smo takole delali 20 let in smo preživel, zakaj pa nebi še naprej. In se reče da zaintereseranih kmetov za resno svetovanje je malo. V 40 urnem delovniku na teden pa se da veliko postoriti če je volja in še bolj pomembno če je znanje. Jaz mislim da pa tega v sloveniji na vseh področjih občutno primankuje (pa naj bo to na fakulteti, oz srednjih šolah ali na svetovalni). Pa tukaj ne mislim znanje, ki je bil aktualno pred 20 leti, ampak znanje oz. trendi trenutno. Npr tehnologija prireje na nizozemskem, danskem, zda... . V večini primerov bi morali znati svetovati povprečni kmetiji že terenski svetovalci ( in ne kot sedaj ko se ukvarjajo samo še z birokracijo subvencij, pa še te jim včasih delajo probleme), saj le teh pa je nekaj čez 300. Se reče da teza, da je premalo svetovalcev ne vzdrži, problem nastane kakšno znanje imajo ti svetovalci. Če bi svojega svetovalca vprašal kdaj je nazadnj prebral kakšno strokovno literaturo iz tujine, če bi ti pošteno odgovoril, bi bilo to verjetno še v času študija. Za moj pojem bi morali imeti specialisti znanje ki je aktualno sedaj (saj zato pa so v službi, da spremljajo aktualno dogajanje na svojem področju) in bi poiskušal aplicerati to znanje v naše specifične razmere. Da bi to videl kako se to obnese v praksi pa bi moral sodelovati z nadpovprečnimi rejci in posledično to aplicerano znanje in nastale izkušnje posredovati še ostalim zainteresiranim kmetom (lahko preko predavanj oz. še boljše delavnic).

Bojan, tole bi bila lahko ideja za kakšno novo firmo na tem področju. Javna, državna, njim to ni v interesu ...

seveda se lahko ustanovi firmo in nudi svetovanje in brezskrbi dela bi bilo dovolj, če bi bil kompotenten. Amapk zgrešil si bistvo, mi že imamo sistem - kgzs in v njeni lasti svetovalno službo. Država krije stroške specialistov v celoti, pri svetovalcih pa približno 40 % delež stroškov (razlika prihaja iz tržnega dela-vnos subvencij, razpisov). Potem se lahko vprašaš kam gre denar od obvezne članarine za zbornico. Sedaj pa se vprašaj kaj država dobi za svoj denar (saj je tudi državi v interesu, da bi kmetje delali čim boljše saj bi posledično pobrala več davka). Če mene vprašaš absolutno premalo. Zato mislim če se v obstoječem sistemu ne bo spremenil nič in če ne bojo specialisti oz. tudi svetovalci plačani glede na učinkovitostn( s tem bi bili stimulirani, ko sedaj niso), potem je bolje, da cev sitem spremeni v prafaktorje in ga razbijemo in vzspostavimo na novo. Če mene vprašaš bi kmet moral delež svetovanja plačati- pripravljen bi ga bil plačati pa le v primeru če bi mu koristilo. Se reče če ne bi bil pripravljen plačati svetovanja (ker bi bilo preslabo, brez učinka) potem naj tudi država ne plača svojega dela in plača od specialista oz. svetovalca bi morala biti v velikem delu bit variabilna.
V primeru spremebe sistem država pa bi lahko obstoječi fond denarja razpisala na trgu ( po principu sofineciranja oz koncesij) in do njega bi bil upravičeni tisti, ki bi imeli kvalitetno svetovanje in ne samo svetovanje ki je samo sebi namen (trg bi opravil fukcijo selekcije dobrih in slabih svetovalcev)

kastelic999222 je napisal/a:

Bojan, tole bi bila lahko ideja za kakšno novo firmo na tem področju. Javna, državna, njim to ni v interesu ...

Firme- posamezniki so že na tem področju zaenkrat samo iz tujine,seveda je dobrodošel tudi kakšen domačin.O javnih oz .državnih pa ni pomena sanjati,oni majo namreč prioriteto-birokracijo,ko bo pa čas pa svetovanje,res se pa nekateri trudijo in delajo tudi v prostih urah.

[quote="frisko"]

sebo je napisal/a:

Tole kar ti opisuješ so bolj naloge te pa bom takole vprašal, koliko kmetij z mlečnostjo 6000 l pa ima sploh namen poslušati in upoštevati nasvet specialista oz nasvet drugega kmeta z več znanja. Lahko ti rečem da zelo majhen delež, kar ti večina pripomni, če smo takole delali 20 let in smo preživel, zakaj pa nebi še naprej. In se reče da zaintereseranih kmetov za resno svetovanje je malo. V 40 urnem delovniku na teden pa se da veliko postoriti če je volja in še bolj pomembno če je znanje. Jaz mislim da pa tega v sloveniji na vseh področjih občutno primankuje (pa naj bo to na fakulteti, oz srednjih šolah ali na svetovalni). Pa tukaj ne mislim znanje, ki je bil aktualno pred 20 leti, ampak znanje oz. trendi trenutno. Npr tehnologija prireje na .

Ni nujno da je kmetija z manjšo mlečnostjo manj konkurenčna, saj imajo npr NZ,Irci precej nizko mlečnost po kravi pa so kljub temu cenovno konkurenčni.
V obdobju visokih cen se prav gotovo splača višja mlečnost .
V Sloveniji nimamo enotne strategije, kaj si želimo. Včasih je to celo boljše saj je tako več odvisno od posameznika, kot pa od tega da je nekdo podpiran s strani države.

V novem PRP-ju so namenjena sredstva za t.i. prenos znanja. Če se rejci povežete in si določite smele rejske cilje in to predstavite ministrstvu se bo verjetno našel denar. Sam potlej se večkrat zgodi, da vsak vleče na svojo stran in na koncu ostane po starem.
Ravno sedaj je odprt razpis za društva, ki delujejo na področju kmetijstva. Sicer ni veliko denarja, je pa eden izmed upravičenih stroškov tudi najem predavateljev.
Kolikor sem preletel je tudi "Traktor forum" lahko društvo, ki vloži vlogo.
Mogoče se vas najde 10-20 tle gor in si najamete inštruktorja iz tujine, država pa vam krije do 70% stroškov.

primerjavo mlečnosti in prireje mleka na NZ ali irskem je neumestna, saj so osnovni pogoji popolnoma različni-dostopnost in velikost površin in na koncu klima, da ne govorimo o velikosti čred. V sloveniji se moramo zgledovati po državah kjer je kmetijska zemlja težko dostopna in posledično draga, kar ima za posledico da moramo imeti čim večjo pridelavo na ha kmet. zemljišča. To pa dosežemo z večanjem mlečnosti (ker si s pridelavo osnovne krme omejen). Da se mleko splača delati iz krmil, pa pomoje še bolj drži za obdobja z nizko ceno mleka, saj če ti zmanjšaš skupno količino mleka ti posledično fiksni stroški vplivajo na višjo lastno cena mleka in si posledično še v slabšem položaju, kot če bi intenziveral proizvodnjo.

drugače pa delo specialiistov načeloma niso subvencije in je njihova naloga ravno svetovanje