pitanec3 je napisal/a:

Kaj pa ce bi kupili mlecno predelovalni obrat od Ljubljanski mlekarn,tja vozili svoje mleko in potem izdelke prodajali po konkurencnih cenah ? Kar nekaj obratov so lan zapustili. Saj smo kmetje,gotovo bi zmogli !!!

sveta preproščina. kako boš izdelke prodajal po konkurenlnih cenah in hkrati mleko boljše plačeval kmetu?

To bi šlo ... ampak pri dnarju se začne, in prav tako, se hitro konča, pri denarju ...

Mlekarska Zadruga in Delavska Hranilnica sta kupili večinski delež Pomurskih mlekarn. Torej mi bimo mleko lahko prodajali, tudi če ga druge mlekarne ne bojo odkupile, vprašanje je le po kakšni ceni.

kmetovalec je napisal/a:

pitanec3 je napisal/a: Kaj pa ce bi kupili mlecno predelovalni obrat od Ljubljanski mlekarn,tja vozili svoje mleko in potem izdelke prodajali po konkurencnih cenah ? Kar nekaj obratov so lan zapustili. Saj smo kmetje,gotovo bi zmogli !!! sveta preproščina. kako boš izdelke prodajal po konkurenlnih cenah in hkrati mleko boljše plačeval kmetu?

Dve sveti preproscini....samo predlagal sem a ne smem ? Zakaj mislis da nebi slo ? Tako kot ti mislis da ne jaz verjamem da bi !!!!

ssss je napisal/a:

kot sem že povedal enkrat druge države podpirajo svoje kmete..pri nas tega ni in ne moreš ti konkurirat z nemčijo avstrijo francijo itd..jaz povem samo eno ti so pametni nas uničijo, pol pa bo mlek cena rasla!!!

Naša država podpira edino javni sektor, kar se je v kmetijstvu jasno pokazalo eno leto nazaj, ko smo dobili ogromno novih birokratov, kontrolorjev, uradov, agencij, kmetom pa so se podpore zmanjšale.
V razvitih državah pridejo vlagatelji in par milijonov vložijo v kmetijo kot gospodarsko družbo. V Sloveniji lahko na prste ene roke preštejemo vlagatelje z milijoni katere vložijo v dobro stoječa tehnološka podjetja. Nisem pa še slišal za nikogar, da bi te milijone vložil v kmetijsko dejavnost. To je jasen pokazatelj, da je slovensko kmetijstvo katastrofalno in država v 26 letih ni prav nič pripomogla k rešitvi.

dklemen5 je napisal/a:

2ndBlitz je napisal/a: Lux, to si pa lepo povedal. Brez sodelovanja med kmeti ne bo šlo, nas bo pač trg prisilil k tem. Predajanje znanja dobrih praks brez foušije in skrivanja pa bi se dal marsikaj lažje in cenejše naredit. Že pogled na organiziranost zadrug pove vse, samo kdo bo koga nat... Pa se do konca držat korita in vpit država je kriva. Sem bil mal nazaj v Nemčiji in ima 5 kmetov eno samohodko za mix, zaposlenga človeka in z enim strojem meša futr za vse. Je cenejš kot da ma vsak svojega. Pa da imajo skupni mobilni separator gnojevke, to je za njih čist normalno, ker je za enega predrag, ker premal ur dela. V Algau imaš pa skupni hlev za 500 krav, kjer so se 3 družine skup spravle in zadeva funkcionira. Pri nas je pa mal drugač .... V tem tvojem prispevku vse drži,ampak v Sloveniji zlepa ne najdeš treh kmetov v vasi z istim razmišljanjem,poleg tega,smo sedaj mlekarji v Sloveniji večinoma že v položaju,ko ni več denarja za investicije iz tekoče proizvodnje.Je pa pametno razmišljat v podanih smereh za prihodnost. Danes pa takoj potrebujemo tehnologije in poti za pocenitev osnovne krme in s tem pocenitev proizvodnje.Tu so bile storjene največje napake v zadnjem času,storjenega skoraj nič,čeprav se je dobro vedelo ,kaj bo prinesla odprava kvot,sedaj pa tavamo v megli kako in kaj,ko bi morali biti že pripravljeni. Mislim ,da javne strokovne službe niso učinkovite,potrebujemo strokovnjake ,kateri bodo plačani po učinku,katere bo zainteresiran rejec plačal sam iz svojega žepa,seveda v skladu z koristjo za rejca.Tako delajo v tujini ,kjer so še ob istih trenutnih cenah kot pri nas še vedno konkurenčni.

Če te jaz pravilno razumem je imelo 5 kmetij v skupni uporabi krmilni voz s strojnikom. zanima me o kok velikih kmetijah govorimo. kajti v sloveniji so občutno premajhne kmetije, da se ti bo ekonomika prireje prenesla delovca za krmljenje celo leto (sigurno v času konice bi vsakemu to odgovarjalo, ampak večina leta, pa se najde več kot dovolj časa za krmljenje tudi na večji kmetiji) Predpostavljam da je tu govora o novejših večjih kmetijah- saj samohodni voz zahteva veliko krmilno mizo + dosti manipulacijskega prostora v silosu. Po drugi strani se ta voz 5 x hitreje obrablja in je potrebna zamenjava po cca 5000 urah dela oz 3 letih (potem postane tak voz preveč nezanesljiv za krmljenje 5 kmetij, če pa bi ga uporabljal na eni pa nezanesljivost postane manjši problem, ker je voz dnevno manj obremenjen). Zato je moje mnenje,da je krmilni voz stroj, ki dosega na kmetiji največ delovnih ur na leto in razvoj pri njih gre zelo počasi (princip krmilnega voza se v 15 letih ni kaj dosti spremenil) in zato mislim, da naj ima vsaka kmetija svojega in ga zlahkoto uporablja namesto 3 let 15 let.
Skupna raba pri drugih strojih pa bi bila veliko bolj smoterna npr. en velik traktor za težka dela, plug, kakšna kiper prikolica,mogoče profi nakladalka na rotor...
Ko pa govoriš o skupni kmetiji 500 krav 3 družin za slovenske razmere popolna utopija, saj lahko na prste ene roke prešeteješ kmetije z več kot 160 kravami. Po drugi strani bi se pri nas lahko združevale kmetije s 30-40 kravami (za slovenske razmere verjetnejše, saj lahko najdeš primerne kmetije za združevanje na primerni oddaljenosti). Po moje bi pri taki združeni kmetiji kmalu postal problem, da bi ugotovili, da zaradi racionilizacije procesov ni več dela za 3 družine, ampak le za 1 družino.

se pa strinjam z dklemnom, da je menedžment prireje v sloveniji na porazno nizkem nivoju. Tu je mišljeno da je pridelava predraga oz je kvaliteta voluminozne krme preslaba oz. v veliko primerov zelo neuravnanih obrokov in posledično previsokih stroških zdravljenja in nizke prireje. In vse to ob dejstvu, da na večini profesonalnih kmetijahj je nekdo s kmetijskim faksom ali vsaj kmet. šolo. Se reče več kot dovolj znanja v teoriji, v praksi pa v večini primerov popolni polom (pa naj bo to živinorejec, agronom). Človek se vpraša, če so nas sploh kaj uporabnega naučili.
To da bi v sloveniji lahko našel sposobnega nevtralnega strokovnjaka za menedžmet celotne prireje tudi proti plačilu, se mi zdi skoraj nemogoče, ampak se strinjam da je to več kot nujno potrebno za razvoj slo. kmetijstva. To pa bi moral biti nekdo, ki ne bo človek od mešalnic krmil oz. potnik od prodaje raznih dodatkov oz. na drugi strani potnik semenarskih ali FFS-hiš, ki načeloma vsi tržijo samo svoj proizvod in ne gledajo samo na benefit menedžmenta na kmetiji. Po drugi strani pa se človek vpraša zakaj imamo razne specialiste (event. tudi svetovalce) na kgzs oz na kis-u ali so si res samo sebi namen, saj bi ravno oni morali predstavljati te neodvisne strokovnjake, ki pa iz mojih izkušenj v večini primerov niso ali pa niso dostopni navadnemu smrtniku, čeprav jih država ravno zato plačuje. Ampak moje mišlenje, da bo verjetno potreben tujec z znanjem, za napredek tehnologije prireje, kar pa je po eni strani zelo žalostno.

pitanec3 je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: pitanec3 je napisal/a: Kaj pa ce bi kupili mlecno predelovalni obrat od Ljubljanski mlekarn,tja vozili svoje mleko in potem izdelke prodajali po konkurencnih cenah ? Kar nekaj obratov so lan zapustili. Saj smo kmetje,gotovo bi zmogli !!! sveta preproščina. kako boš izdelke prodajal po konkurenlnih cenah in hkrati mleko boljše plačeval kmetu? Dve sveti preproscini....samo predlagal sem a ne smem ? Zakaj mislis da nebi slo ? Tako kot ti mislis da ne jaz verjamem da bi !!!!

Če to znaš se lahko takoj javiš za direktorja katerekoli mlekarne, pa te bodo z veseljem zaposlili. Seveda bodo tvoje ideje morale delovati tudi v praksi, ne samo v teoriji. Teoretikov imamo na ministrstvih in v politiki že tako preveč.

Država (ljudje na oblasti) nimajo želje ničesar spremeniti, ker dokler imaš dobro plačano službo v javni upravi, brez odgovornosti (primer Cukr fabrke), ti je tako lepo, da ne rabiš sprememb (bubreg u loju).
Žalostno je da imaš na kmetijskih agencijah predvsem ljudi,ki so zrasli na kmetijah in so pozabili na svoje korenine, ker jim je sedaj lepo.
Da o Vriskaču ne govorim. On je postavljen za veke vekov.(dan in noč misli kako bi izboljšal kmetijstvo !!!)
V Nemčji lahko postaneš vet. inšpektor po 20 letih prakse na terenu, pri nas pa po faksu veš že vse in lahko pišeš odločbe in si popolnoma neživljenjski.
Cel sistem je postavljen tako, da hlepi po samouničenju.
Šele na koncu bodo propadli uradniki.

Takle mamo.

oman je napisal/a:

mlečna proizvodnja je gonilna sila živinoreje in to zato, ker so imeli denar, da so vlagali v proizvodnjo seveda na račun dobre cene mleka. Sedaj so padle cene in jok in stok. Še vedno je mleko najbolša kmetijska panoga glede na bike, dojilje, prašiče. Je ravno bil v časopisu članek. Strošek mleka je treba spravit pod 20 centov na liter. Kdor ima več bo počasi začel razmišljati o opustitvi mleka. In v kaj se bo prevsmeril v drugo vrsto reje kjer bo še manj. Povprečna mlečnos v slo je 6500l to je na dan 18 l in če mleko prodaš po 29 ent in odšteješ 20 cent stroška ti ostane 9 cent dobička, ki ga porabiš za svoj dohodek itd. 18X 9cent = 1,62 eura na kravo na dan dohodka in prištej še teleta , ki ga prodaš. Za bika pa prirediš na dan 1,3 eure bruto in odštej še vse stroške in koliko ti ostane dohodka na enega bika na dan, mogoče ?? centov ( ne znam zračunat in bilje da ne računam) Kaj se bolj splača?? v službo hodit

Zelo na počez je tvoj izračun,obenem pa pri današnjem izkupičku to lahko pomeni dobiček ali izgubo.
Osnovna cena mleka ni več po 29 centov, pa tudi stoškov je več kot 20 cent,v današnji tehnologiji,obenem pozabljaš ,da je krava 40-50 dni presušena ,ko pa vseeno je.Moško tele mlečne pasme je vredno okrog 100€,ženska teleta pa so namenjena remontu in povečevanu črede.Sama osemenitev pride odvisno koliko si pripravljen vložiti od 40€ naprej lahko pa kupiš dozo semena tudi za+ 70€,pa je še vedno velik% možnosti ,da se skoti bik kateri bo vreden samo 100€.

Pred časom sem opisal primer kmetije iz vzhodne Nemčije z staležem 1200krav in 1100glav podmladka pri mlečnosti 11300l/kravo v 305 dneh je njihova lastna cena mleka dobrih 29 cent/l ob zaposlenih 24 osebah ,kar pomeni v povprečju 100 glav /zaposlenega.
Nimam namena delati razkol med takimi in drugačnimi rejci,niti ne jamrat,ker jamranje ne bo rešilo nič.

Edina pot iz situacije kakršna nas še čaka prilaganje stroškov proizvodnje odkupnim cenam.

[quote="frisko"][quote="dklemen5"]

2ndBlitz je napisal/a:

Lux, to si pa lepo povedal. . Ampak moje mišlenje, da bo verjetno potreben tujec z znanjem, za napredek tehnologije prireje, kar pa je po eni strani zelo žalostno.

40 krav kot praviš in mlečnost cca 6.000 nanese 250.000 l kar je cca 70.000-100.000 evrov prihodkov. Misliš da je tukaj še denar za resno svetovanje ranga 100 in več evrov uro.

Ne vem tudi kaj bi ti tujec lahko več svetoval, če že kot praviš šepa pri obrokih, gnojenju.
To si lahko narediš sam oz. je storitev ranga do 1000 evrov.