Oblika številke je 100xxxxxx. Vedno je 100 na začetku, potem pa še 6 številk.

matko92 je napisal/a:

Oblika številke je 100xxxxxx. Vedno je 100 na začetku, potem pa še 6 številk.

Hvala, matko92. Lep večer še naprej

Saj ni res eni imajo 300xxxxx.Lp

No, tega pa ne bi vedel, še nisem nikoli videl, da bi se začelo s 300xxxxxx, ampak če je res tako, se pa opravičujem za posredovanje napačnih informacij.

junc je napisal/a:

Na dž pašo kdo računa?

Rasko 81: Se pravi, letos dopolnem 40 let in dobivam še aprej subvencije za obdobje 2015-2020?

rasko81 je napisal/a:

Leta pri prejemu subvencij ne igrajo vloge. Vsaj pri OMD-ju. Lahko si še zmeraj nosilec kmetije in boš dobil plačane subvencije.

skyboy je napisal/a:

Rasko 81: Se pravi, letos dopolnem 40 let in dobivam še aprej subvencije za obdobje 2015-2020? rasko81 je napisal/a: Leta pri prejemu subvencij ne igrajo vloge. Vsaj pri OMD-ju. Lahko si še zmeraj nosilec kmetije in boš dobil plačane subvencije.

Seveda. Leta so samo omejitev pri nekaterih razpisih. Nimajo vpliva na osnovne subvencije.

kamerad je napisal/a:

pitanec3 je napisal/a: NewHolland91 je napisal/a: Prej ko bo vse skupaj ukinjeno bolje bo. Vse te podpore so le namen nadzora nad kmeti. Če bi hoteli uredi samooskrbo in pa nezaraščanje, naj zrihtajo dobre odkupne cene pridelkov, subvencije pa ukinejo, ker subvencije dobi lastnik zemljišča, kateri pa v veliko primerih ni kmet. POPOLEN ODGOVOR !!!! Delno popolen!!! S svojo zemljo gospodari lastnik zemljišča neglede na to ali je kmet ali ni,ali pobere subvencije ali najemnino ali nič od tega ali pa vse skupaj je stvar dogovora z najemnikom......vsem tem podporam se lahk odrečeš in nadzora (po tvojem mnenju) nebo !!!! Glede odkupnih cen pridelkov se pa popolnoma strinjam s tabo ampak dvomim v kakšen napredek...... LP

če gledamo zakonsko subvencije pripadajo tistemu, ki dejansko obdaluje in lastništvo zemljišča tukaj ne igra nikakršne vloge. Plačilne pravice so v svoji osnovi definerane kot dohodkovne subvencije, kar pomeni da v principu ne kompenzirajo direktno stroškov pridelave (včasih so bile definerane kot kompenzacija nizke cene), ampak kmetu izboljšujejo dohodek na kmetiji na splošno ( da bi še kljub slabšim odkupnim cenam vzstrajal s kmetovanjem). Tako če bi pri nas hoteli urediti sistem subvencij tako, da ne bi moglo prihajati do tega, da bi lastniki vlagali subvencije namesto dejanskega uborabnika, bi samo morali definerati kdo je aktivni kmet-le ti lahko pridobijo subvencije. Če pa bi aktivnega kmeta definerali kot nekoga, ki mu kmetijska dejavnost dejansko nekaj pomeni s stališča preživljanja (tem so dejansko dohodkovne subvencije namenjene), potem bi subvencije načelo dobili le tisti ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in mu ta predstavlja vir za preživljanje.

Da ne bo pomote lastniku pripada samo najemnina in ničeasr drugega. Če pač je najemnina v višini prejetih subvencij ali pa še več je to stvar najemnika, če je tako visoko najemnino pripravljen plačati.
Glede odkupnih cen pa naj rečem samo to- smo pač na globalnem trgu in trg le te definera. In če bi bile odkupne cene visoke, to pomeni, da tudi veliki akterji na trgu, prav tako dobijo višje prihodke, ker pa zaradi obsega proizvodnje imajo nižje stroške na enoto pridelka imajo večje prihranke in posledično več sredstev za investiranje(postanejo še konkurenčnejši) in nakupe zemljišč (lahko ponudijo višjo ceno za zemljo) in spet na koncu začnejo izrinjati s trga manjše akterje (le tem pa naj bi bile dejansko namenjene dohodkovne subvencije-saj je le tem treba izboljševati dohodek, da bojo normalno preživeli na trgu, kljub višjim stroški na enoto )

Subvencije ne smejo biti namenjene tistemu ki se z kmetijstvom nekako preživlja! Subvencije so v EGS začeli podeljevati po drugi svetovni vojni ko je bila lakota in so želeli ljudi spodbuditi k pridelovanju hrane ter hrano narediti dostopno tudi revnim. V Jugi so hrano iz Amerike in Rusije podeljevali na bone glede na politično pripadnost, ampak to je drug vzorec ki je še vedno med nami in ga rajši želimo vsi pozabiti!
Torej, kmetijske subvencije morajo biti namenjene tistim ki z njimi nekaj naredijo. Lahko si še tako velik kmet in ti dajo sto jurjev na leto, pa če ne znaš z tem denarjem je le ta vržen stran. Kmetijske subvencije morajo biti vezane na končni izplen kmetije in bi zato kmetje na koncu leta morali prejem pozitivno upravičiti. Tudi če samo pokosijo in seno prodajo bi moralo to seno nekomu doprinesti nek pozitiven rezultat pri pridelavi hrane in prispevku k blagoru družbe. Tako pa država še vedno financira košnjo travnikov tudi če se seno na koncu zažge. Imamo ogromno primerov ko so ljudje brez aktivne kmetije lani prejeli subvencije, sedaj imajo polne senike sena z katerim ne vedo kaj bi počeli, letos bo spet treba kosit pa ne vedo kam spet bodo s senom. V plamene verjetno!
Frisko, pišeš o tem, da z nizkimi cenami veliki povozijo male ker imajo majhne stroške. Seveda, ampak saj zato da se majhni ohranijo pa naj bi bile zadruge, strojni krožki, KGZ, da bi si mali delili stroške, stroje.....
Pa smo spet pri zajedalcih, birokratih kateri poberejo ogromen del subvencij iz Eu in so dejansko namenjene cenejši hrani in blagoru širše družbe.....
Namesto da bi uradniki in funkcionarji delali v prid kmeta in kupcev hrane, prvo sebi izplačajo plače, dodatke pa to, kmet dobi subvencije drugo leto. Če!
V teh postavkah ki sem jih napisal jaz vidim ogromno maneverskega prostora kako pokriti manjko čedalje cenejše hrane, pa kaj ko bo to zadnje kar bodo storili.

Ja drži tako so bile subvencije definerane zelo dolgo(na količino tržnega pridelka)- kam nas je to pripeljalo k viškom hrane in nizkim cenam Posledično omejitvam (mlečne kvote, kvote za sladkorno peso, obvezna praha, interventni odkupi...).Čemu so bile namenjene kvote in interventni odkupi- ohranitvam cen na določeni ravni v uniji in posledično zaradi prodaje viškov na svetovnem trgu po dampiških cenah- uničevanje kmetijstva v daržavah brez kmetijskih subvencij in posledično ustvarjanje novega trga za evropske viške pridelkov.
Tako da so mislim da z agendo 2000 temeljito spremenili princip subvencij, ki so šle čim bolj v smer proizvodno nevezanih plačil. Bistvo tega je bilo, da lahko pridelujemo karkoli potrebuje trg in ne samo podprtih poljščin in zato dobivamo vsi enake plačilne pravice. To pa je odprlo pridelavo poljščin za obnovljive vire energij in drugih poljščin ki prej niso bile podprte s subvencijami in posledično so cene določenim poljščinam močno narasle in je bil sprejet še sklep o ukinitvi obvezne prahe na nivoju eu. V principu sedaj plačilne pravice podpirajo samo proizvodno sposobnost obdelovalnih površin (da se le te zaradi nerentabilnosti pridelave ne bi zarasle). To pa podpirajo v temu smislu, da ohranjajo dohodkovni položaj kmeta na določenem nivoju (pač da se kmetu še vedno splača obdelovati zemljo). To pa se dela ravno zaradi tega, kar si omenil robinzon, da slučajno v primeru kakšne velike krize ne bi bilo več pomanjkanja.
Se pa plačilne pravice v principu močno zmanjšujejo, medtem ko pa se skupni proračun za kmetijstvo zelo malo. Sedaj se denar kmetom dodeluje v vedno večji meri zaradi okoljske funkcije kmetijstva (kopop) in vedno v manjši meri zaradi proizvodnje funkcije kmetijstva (iz proizvodno vezanih plačil smo prešli večinoma na proizvodno nevezana, ki so v funkciji ohranjanja dohodkovnega položaja kmetov- zato je tudi za pridobitev plačilnih pravic dovolj mulčenje in ni več obvezna košnja)
Edino pri ekoloških subvencijah, bi pa morale biti le te namenjene tržnim pridelovalcem, ki na trgu tržijo ekološke pridelke in vsekakor ne samooskrbnim kmetijam, ki le sebi dvigujejo prehranski standard (jaz če želim jesti ekološka živila jih moram posledično kupiti po višjih cenah, saj mi jih dodatno država ne subvencionera, zakaj bi jih samooskrbni kmetiji)
Teorija obsega v kmetijstvu sigurno je . Več površin oz. živali -boljše nabavni pogoji za repromaterial, večja izkoriščenost strojev, manjši stroški na enoto pridelka, boljši prodajni pogoji... Seveda majhnost ima tudi svoje prednosti- delovno intenzivne panoge (vrtnarstvo) in seveda maloprodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu in kmetije z nišnimi izdelki...
kar se tiče pa strojnih krožkov in še v večji meri zadrug pa je škoda zgubljati besed v sloveniji oz. lahko rečem le katastrofa in definitivno v taki obliki nimajo nobene vloge pri ohranitvi majhnih kmetij.