kastelic999222 je napisal/a:

No, nam se je tut že zaskorjilo, sedaj pa to rešujemo s tem, da pač zorješ, in potem čimprej z vrtavko gor. Je pa ponavad tko, da ene 2 noči ne spiš, ker se ponoči ne suši, in pač takrat obdelujemo, čez dan pa sejemo

ja če maš več šoferjov ,pa zraven še koga za v štalo lahko ene dve noči ne spiš,če pa si sam pa tudi v dveh nočeh ne rešiš prav veliko,tretji dan pa podnev spiš namesto da bi delal,sem že marskaj probal pa velik že delal dan in noč,pol je pa prišla isto leta suša -koruza brez storža,pol pa se vprašaš ,če je to rešitev?pa tud sosedje me ne bodo gledal ,da bom vsako moč ropotal.

Pri nas najbolj zamudi vožnja gnoja. Podnevi od doma, ponoči s kupa. Sva pa dva, ponavad se še gnoj voz, zraven se orje, potem pa traktor s trosilca na vrtavko, pa novim zmagam naproti ... jah, zadnja leta je blo večkrat tako ja. Sam kaj pa hočeš? Bi bilo treba za namakanje kandidirat, pa verjetno ne bo dovolj kandidatov ..

dklemen5 je napisal/a:

Lamborghini160 je napisal/a: dklemen5 je napisal/a: Lamborghini160 je napisal/a: Pozdravljeni! Sejano imam Mnogocvetno ljulko in inkarnatko ja, Sejal bi na črno zemljo zemlja je zelo lahka za obdelovanje ampak če imam na sejalnici možnost direktne setve zakaj pa ne bi probal kako se obnese. Imam sejalnico gaspardo mte-r na diske in dodatne vzmeti za pritisk sejalne enote v tla. Glede sproščanje vlage mislim da nebi bilo problema. ( na barju je že tko prehit preveč vode ) Na barjanski črnici bi morala funkcionirati direktna setev,pri ponudnikih semenske koruze se pozanimaj katera sorta je bolj primerna za direktno setev,namreč nekatere sorte za tovrsten način niso primerne,v tujini imajo v katalogih opisano primerno ali ne ,pri nas pač o tem katalogi še ne govorijo.Glej da pred setvijo parcele ne boš preveč stlačil.Z MTR bi moralo iti,vendar je včasih ruša enoletne trave pretrda in za doseganje optimalne globine kljub dodatnim vzmetem takrat potrebuje sejalnica še dodatni rezalni disk spredaj.Imaš pritisno kolo za seme v vrsti?Ta kolesa so pri direktni setvi nujno potrebna za dober stik semena z podlago.Jaz bi dodal še kakšno ne preveč drago štartno gnojilo. Ja imam tud dognojevalec gor tudi na disk in tudi un dodatno pritisno kolo imam zadaj tko da mislim da bi moralo it. Zanima me samo še to če poškropin z Arigom učinkuje tudi na inkarnatko ali samo na ljulko. Hvala za nasvete sploh pa nisem pomislil na sorto koruze se bom še pozanimal. Lep pozdrav Disk na dognojevalcu ti ne bo pomagal saj če je pravilno nastavljen za dognojevanje teče 5 cm stran od vrste .Inkarnatka je enoletna detelja in po prvi spomladanski košnji skoraj ne odžene,sicer pa vsebuje Arigo tudi dikambo,katera deluje na širokolistne plevele,lahko pa se meša še z Harmony za povečanje delovanja na širokolistne plevele kot slak itd.(priporočilo proizvajalca),na detelje po mojih izkušnjah bolje deluje Peak vendar v kombinacij z Arigom zmanjšaj Peak,v vseh primerih je obvezno še močilo,ob morebitni uporabi teh kombinacij preveri pri semenarjih ,ali je hibrid mogoče netoleranten ,na te kombinacije,nekateri sortam to ne odgovarja.Kakšna pa imaš zapiralna kolesa za vrsto,gumijasta? Če je močna ruša se bolje obnesejo takšna-www.youtube.com/watch?v=nFSkuwTkih8

No ravno takšna dodatna pritisna kolesa imamo zraven,da zrno takoj zatlači v zemljo.

Simon MS je napisal/a:

Praviš "grubanje probavamo"...iz tega sklepam, da to ni neka stalna praksa. In če je to tako super predvidevam, da boste letos vse površine tako obdelali Praviš časovna komponenta je pomembna, če sem prav videl se gre za 5ha.... 5ha zorješ v 5 urah (omenjaš160KM) in v 5-6ih urah tudi pripraviš... To je vse narejeno v enem dnevu...Tu ne moreš govoriti o časovni komponenti ker prišparaš mogoče kako uro. V preteklem letu v Prekmurju po košnji ljulke na njivi bi pa bilo zanimivo tule citirat kmete ko so začeli s pripravo njiv za sledečo koruzo. Nešteto potrganih vijakov, veliko jih je na četrt zorano njivo kar pustilo ker enostavno ni šlo in v takih pogojih se gruber še bolj ne bi prijel.

grubanje smo pričeli najprej uporabljati cca 10 let nazaj. Najprej za straniščno obdelavo in jesensko setev žita. Straniščna obdelava je bila takoj vsa obdelana z grubanjem (od lanskega leta tudi v kombinaciji s sejalnico za podor)
Z žiti pa smo začeli probavati -najprej 5 ha ostalo oranje- primerjanje pridelkov , naslednje leto cca 15 ha ostalo oranje ponovno primerjanje pridelkov (seveda z vračunanimi stroški). Tako je potekalo par let ov vsakoletnem povečevanju grubanja dokler nismo prišli do ugotovitve, da je oranje za žito nesmiselno in vso setev žita opravljamo z gruberjem.
Podobna zgodba je bila s spomladansko obdelavo. Za žito, inkarnatko smo hitro prišli do odločitve za grubanje. medtem ko pa DTM, lucerna in mnogocvetna ljuljka pa ko sem že opisal še ni zadovoljivih rezultatov- posledično še vedno probavanje (ta sklop pa mi predstavlja vsaj 20 -25 ha če ne več, zato tudi ne obupam nad probavanjem (pač terminsko je to meni v najbolj obremenjenemu delu leta)
da smo se odločili v principu za grubanje- povečevanje površin z isto delovno ekipo. zakaj probavanje- po naravi sem skeptik in moram sam probati, če je tehnika primerna za naše njive in klimo.

zanima me če ima kdo od vas izkušne z uporabo 1. kategorije digestata iz bioplinarne. Po možnosti od petrolove iz črnomlja ali štude.
Ali obstajajo kakšne omejitve glede digestata za kmetijsko pridelavo glede uporabe, če se v bioplinarni uporabljajo tudi gospodinjski odpadki in odpadki iz gostinstva (biotera vozi v bioplinarno). Pač to vem da je omejitev vezana na vnos dušika.

frisko je napisal/a:

Z žiti pa smo začeli probavati -najprej 5 ha ostalo oranje- primerjanje pridelkov , naslednje leto cca 15 ha ostalo oranje ponovno primerjanje pridelkov (seveda z vračunanimi stroški). Tako je potekalo par let ob vsakoletnem povečevanju grubanja dokler nismo prišli do ugotovitve, da je oranje za žito nesmiselno in vso setev žita opravljamo z gruberjem.

Tole me malo bolj zanima....Če prav razumem po žetvi koruze (koruza za zrnje ali silažna koruza???) posejete žita namenjena za žetev kar direktno z gruberjem?

Koruze imao cca 35-40 ha.Od tega večina za silažo. Tisti par ha za zrnje - najprej zmulčim (mislim da sedaj tudi tega ne bo treba več treba delat- ker ima kombajnist boljši heder na kombajnu) in potem podrahljam. Lansko leto za zrnje sploh nismo imeli in smo zrnje kupili, tako da še nisem stestiral brez mulčanja.

da nebo nesporazuma:grubanje+vrtavka s sejalnico ( samo tukaj dosegam povprečno 2ha /uro pri grubanju in pri vrtavki)

Ne vem ali je primerno za v to temo ampak tiče se koruze.
Zanima me če kdo kaj ve kakšne cene so semenske koruze v Avstriji je ceneje ali dražje.

LP

[quote="dklemen5"]

sebo je napisal/a:

Če orješ v maju je čas do setve 1-2 dni. Razen če res ne orješ v dežju. Brazda se vedno hitreje osuši kot nepreorano. Skorja ti nastane le, če pustiš brazdo odprto. Sam imam raje mešanico ljuljke inkarnatke in ogrščice, mislim da se to imenuje landsberška mešanica.Ljulka oblikuje gosto mrežo plitvih korenin, ki ti ob večkratnih pregodih(oranje, brananje ,setev) deluje kot amortizer v tleh- vsaj tako jaz to vidim. ZA no-till je verjetno le inkarnatka boljša izbira.[/quote kako misliš čas do setve1-2 dni- da se ne zaskori ali kaj drugega, če to je zelo odvisno od tipa tal ,na peščenih tleh to drži,ampak če par dni po setvi ni dežja, je kmalu premalo vlage za dober vznik,na glinenih pa je najbolje da že čez par ur frezaš,če ne se že zaskori ampak en prehod zagotovo ni dovolj. Problem pa nastane,ko ti svežo brazdo glinene zemlje namoči dež naslednji dan pa 30 ali več stopinj,skorja ti 100%ne uide. je pa velika razlika v poletnih setvah če maš za posejat 1-2 ha ,al 10-20 ali pa še več.

Sam ne prakticiram teh setev za kaj več kot 30% (do 1 ha) skupne količine koruze, enostavno je preriskantno+ nimam primernih površin ter mehanizacije.
Svojo zemljo vsak najbolj pozna in ve kaj je primerno za kakšno njivo.
Dandanes imaš že kar dobre vremenske napovedi in če pričakuješ več dni dežja, si lahko privoščiš malo slabšo obdelavo in setev (nepokrita semena)- bo koruza vseeno vzklila. Če je bolj sušno kot lani npr. , sam še nisem oral maja tako izsušene zemlje v zadnjih 15 letih, pa raje počakam na dež pred setvijo. S skorjo pa res še nikdar nisem imel problemov, je pa povprečje organske snovi v tleh po analizah okoli 4%.
Ko skušaš takole optimizirat proizvodnjo moraš zraven delat z glavo in ne na pamet.
Če ti manjka časa pač tak način ni primeren zate. MEnim pa, da mora imet vsaka resna živinorejska kmetija vsaj dve delovni moči na razpolago oz. če si sam, nek backup v najeti pomoči- sosed, najeta delovna moč v špicah. Bolje dat tistih nekaj evrov, pa delat kot človek. Ne pa da si že zarana ves moker od švica.

Glede digestata nam so na zavodu NM dejali, da so problem težke kovine pri odpadkih iz gospodinjstva. Te sicer lahko zmanjšajo z dodajanjem Ca v goščo, da se zadosti analizam, a jih vseeno vneseš v tla. Tako da nam so odsvetovali to gnojevko.
Sem pa zadnjič gledal prispevek o mikro kmetovanju, prek luže je to baje zanimiv posel. In npr nek eko-zelenjadar, sicer brez certifikata, uporablja za gnojenje le kompost iz gospodinjskih odpadkov,komunalni odpad in to v enormnih količinah-par deset ton letno na ha.
http://craftsmanship.net/drought-fighters/

sej ravno to me zanimma - kopičenje težkih kovin skozi leta. Glede na analizo ki so mi jo posredovali je še najbljižji mejni vrednosti živo srebro (pa še ta je po izračuno dovoljenih količin, presežena šele pri vnosu dobrih 100 m3/ha) Kar je že tako občutno preveč- ker narediš že močan pribitek z dušikom in kalijem. Vse druge težke kovine so veliko manj problematične (mejna doza za svinec je pri 2600m3/ha, kadmij pri 450m3/ha, krom pri 250 m3/ha, nikelj pri 150 m3/ha, baker pri 190m3/ha in cink pri 233m3/ha. Zato me zanimakjer je digestat v uporabi že vrsto let, če je kdo zaznal probleme s kopičenjem težkih kovin (v beli krajni je to že dolgo v uporabi).
pa zanima me tudi koliko to sploh smrdi-bolj ali manj kot gnojevka


kar se tiče nepokritega semena mislim, da ti pri koruzi tudi dež ne pomaga kaj dosti. Če je koruza od zunaj je delež kalivosti le te zelo majhen (mislim da je prehod s cambrige valjem v takem primeru obvezen) Pač mi prakticeramo globjo setev na slabše pripravljenih tleh- mislim, da je sklop posledično boljši, kot ob setvi kjer se ti koruza ostaja na površju