[quote="sebo"]

dklemen5 je napisal/a:

sebo je napisal/a: Če orješ v maju je čas do setve 1-2 dni. Razen če res ne orješ v dežju. Brazda se vedno hitreje osuši kot nepreorano. Skorja ti nastane le, če pustiš brazdo odprto. Sam imam raje mešanico ljuljke inkarnatke in ogrščice, mislim da se to imenuje landsberška mešanica.Ljulka oblikuje gosto mrežo plitvih korenin, ki ti ob večkratnih pregodih(oranje, brananje ,setev) deluje kot amortizer v tleh- vsaj tako jaz to vidim. ZA no-till je verjetno le inkarnatka boljša izbira.[/quote kako misliš čas do setve1-2 dni- da se ne zaskori ali kaj drugega, če to je zelo odvisno od tipa tal ,na peščenih tleh to drži,ampak če par dni po setvi ni dežja, je kmalu premalo vlage za dober vznik,na glinenih pa je najbolje da že čez par ur frezaš,če ne se že zaskori ampak en prehod zagotovo ni dovolj. Problem pa nastane,ko ti svežo brazdo glinene zemlje namoči dež naslednji dan pa 30 ali več stopinj,skorja ti 100%ne uide. je pa velika razlika v poletnih setvah če maš za posejat 1-2 ha ,al 10-20 ali pa še več. Sam ne prakticiram teh setev za kaj več kot 30% (do 1 ha) skupne količine koruze, enostavno je preriskantno+ nimam primernih površin ter mehanizacije. Svojo zemljo vsak najbolj pozna in ve kaj je primerno za kakšno njivo. Dandanes imaš že kar dobre vremenske napovedi in če pričakuješ več dni dežja, si lahko privoščiš malo slabšo obdelavo in setev (nepokrita semena)- bo koruza vseeno vzklila. Če je bolj sušno kot lani npr. , sam še nisem oral maja tako izsušene zemlje v zadnjih 15 letih, pa raje počakam na dež pred setvijo. S skorjo pa res še nikdar nisem imel problemov, je pa povprečje organske snovi v tleh po analizah okoli 4%. Ko skušaš takole optimizirat proizvodnjo moraš zraven delat z glavo in ne na pamet. Če ti manjka časa pač tak način ni primeren zate. MEnim pa, da mora imet vsaka resna živinorejska kmetija vsaj dve delovni moči na razpolago oz. če si sam, nek backup v najeti pomoči- sosed, najeta delovna moč v špicah. Bolje dat tistih nekaj evrov, pa delat kot človek. Ne pa da si že zarana ves moker od švica. Glede digestata nam so na zavodu NM dejali, da so problem težke kovine pri odpadkih iz gospodinjstva. Te sicer lahko zmanjšajo z dodajanjem Ca v goščo, da se zadosti analizam, a jih vseeno vneseš v tla. Tako da nam so odsvetovali to gnojevko. Sem pa zadnjič gledal prispevek o mikro kmetovanju, prek luže je to baje zanimiv posel. In npr nek eko-zelenjadar, sicer brez certifikata, uporablja za gnojenje le kompost iz gospodinjskih odpadkov,komunalni odpad in to v enormnih količinah-par deset ton letno na ha. http://craftsmanship.net/drought-fighters/

Glede delovne sile bi bilo dobro če bi nas bilo več,ampak otroc še rastejo,pa imajo tud šolske obveznosti,dopust v šoli koristijo v delovnih špicah,z najemanjem je pa tko ,da to ni zmeraj najboljša rešitev,če že koga najdeš namreč ko je špica pri meni je tud pri ostalih,pa še ogromno parcel,pol mi ni ne pomaga če moram nekomu non-stop kazat kje so parcele ,in ga opozarjat na posebnosti parcele,tko ,da raje izpustim oranje ga nadomestim z drugim načinom,ravno tako pa ni nikol konec učenja.

Glede tega zelenjavarja iz Kalifornije vse lepo in prav ampak piše da porabi okrog 60t komposta na akro,katera pa meri nekaj čez 4040m2.
Opazi pa sem mnenje USDA ,kaj za tla pomeni oranje in kultivacija.

Od kje točno pridejo težke kovine?

junc je napisal/a:

Od kje točno pridejo težke kovine?

Iz zraka oziroma s prašnimi delci.

junc je napisal/a:

Od kje točno pridejo težke kovine?

A v bioplinarno?
V gospodinjskih odpadki so. Sej je splošno znano, da se težke kovine kopičijo na vrhu prehranjevalne verige.

Tu se vprašaš kako je lahko dovoljeno v hrani ne pa v gnojilu-en odgovor je mogoče z gnojilom lahko po več desetih letih presežeš konc, v zemlji.
Drug tudi verjeten pa je, da se v digestatu mora merit konc. v gnojevki pa ne.
Pri prašičih je npr, več cinka zaradi dodajanje hrani kot pospeševalec rasti (delovanje na črevesne bakterije)
Kadmij je npr v fosfatnih rudah-gnojila s fosforjem.
Svinec nap. v bližini topilnic (Mežica)

tule je analiza od Arso-ta za vsebnost v hrani
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=377

sebo je napisal/a:

Tu se vprašaš kako je lahko dovoljeno v hrani ne pa v gnojilu-en odgovor je mogoče z gnojilom lahko po več desetih letih presežeš konc, v zemlji. Drug tudi verjeten pa je, da se v digestatu mora merit konc. v gnojevki pa ne. Pri prašičih je npr, več cinka zaradi dodajanje hrani kot pospeševalec rasti (delovanje na črevesne bakterije) Kadmij je npr v fosfatnih rudah-gnojila s fosforjem. Svinec nap. v bližini topilnic (Mežica) tule je analiza od Arso-ta za vsebnost v hrani http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=377

Bioplinarna je reaktor podobna stvar poteka tudi v govejem vampu;mikrobi razkrajajo vsebino v obeh primerih ,razkrojijo pač toliko kakršno imajo hrano in pogoje,nerazkroriljive snovi se skoncentrirajo,ker pa v procesu proizvodnje hrane ,dodajajo najrazličnejše tehnološke dodatke itd.,je v hrani na policah več nezaželenih snovi kot pa v surovini.Ravno tako gnojila vsebujejo različne primesi,katera so v normah ali pa presežena,ker pa v tleh niso izkoristljivi spet iz ogromno razlogov,se v tleh kopičijo,in prehajajo nezaželeni v prehranski krog.
Cink,mangan,baker... so sicer težke kovine vendar so nujno potrebni tako v rastlinski proizvodnji,kot v živinoreji,kot v prehrani ljudi,vprašanje je kakšna je njihova količina in izkoristljivost v vsaki omenjeni stopnji.
Svet spoznava ,da so mikrobi najpomembnrjši del obstoja z njimi se začne in konča.

Koruza nekaj meditira .
Bi jo šel že sedaj dognojit ali rajši počakam?

Jaz bi na tvojem mestu še malo počakal...
Dognojil bi jo enkrat med tednom...

Nisem mislil danes
V mislih sem imel pred dežjem.

130656 je napisal/a:

Nisem mislil danes V mislih sem imel pred dežjem.

Enako....