Grega S je napisal/a:

Men so rekli na svetovalni da če si palšalist na osnovni dejanvnosti ni omejitve v prometu. Če pa se ukvarjaš z dop. dejavnostjo pa imaš normative.

Načeloma res.
Poznam pa primer, ko je kmetu davčna zavrnila pavšal za prodajo lesa nad 25.000 .

sebo je napisal/a:

Načeloma res. Poznam pa primer, ko je kmetu davčna zavrnila pavšal za prodajo lesa nad 25.000 .

So bile kakšne sankcije? Obvezen vstop v DDV?

Nekdo ki je imetnik pavšalnega nadomestila in mu ga med letom ni davčna po uradni dolžnost odvzela ( zaradi vstopa v sistem ddv- prekoračitev dohodka iz osnovne kmet. in gozdarske dejavnosti- 7500 eur) lahko tak kmet pavšalist izda račune s pavšalom v neomejeni višini (vsekakor ni omejitev 25 ali 50 tisoč evrov ob pogoju da se računi izdajajo za pridelke in storitve ki sodijo v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost.
Pri osnovni gozdarski dejavnosti je to neobdelan les- hlodovina in les za ogrevanje.
Pavšalno nadomestilo pa se ne sme obračunavati za izdelke, ki jih lahko tržimo samo preko dopolnilne dejavnosti (tukaj pa se omejitev 50 tisoč evrov prihodka nanaša na obvezni vstop v ddv sistem za dopolnilno dejavnost in ne za osnovno kmetijsko dejavnost kjer meja ni postavljena na podlagi prihodka,ampak na podlagi obdavčljivega dohodka, ki znaša za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost 7500 eur(plačilne pravice brez zelene komponente + KD).
Tako da so kmetu zavrnili pavšalno nadomestilo nad 25 tisoč eur je bila verjetno posledica kakšnih davčnih mahinacij. Par let nazaj so pri davčnih nadzorih prodaje lesa pri kmetih pavšalistih ugotovili, da so določeni kmetje prodajali tuj les kot svoj (pri tem so zaslužili pavšalno nadomestilo in kakšen eur) Za to početje bi morali biti registrerano dopolnilno dejavnost na kmetiji oz. s.p. in v obeh primerih niso smeli izdajati računov s pavšalnim nadomestilom ampak z ali brez ddv odvisno kakšen status so imeli na dopolnilni dejavnost, kjer pa je bila včasih meja 25 tisoč eur prihodka za obvezni vstop v ddv)

Zato če prodajaš svoj les in ne lesenih izdelkov (za to potrebuješ registrerati dopolnilno dejavnost) lahko brez skrbi izdajaš račune z obračunim pavšalnim nadomestilom brez omejitve višine prihodka, saj se za vstop v ddv sistem se gleda le dohodeh (plačilne pravice brez zelene komponente + KD) v višini 7500 eur. Isto kot velja za les velja tudi za kmetijske pridelke- brez omejitve prihodkov če so to pridelki ki sodijo v osnovno kmetijsko dejavnost (sem ne sodi npr. jagoda, špargelj.. in vsi izdelki iz dopolnilnih dejavnosti)

Mislim, da ni bilo nič. Šlo pa se je res najverjetneje za preprodajo kolikor poznam kmeta.

Pri DDV imajo kmetje zaenkrat možnost, da imajo več kot 50.000 evrov prihodkov in niso v DDV napram vsem ostalim subjektom, ki pa morajo bit v sistemu.
Sam menim, da bo tudi tu država v parih letih spremenila pogoje, glede na to da je veliko zakupa brez pogodb in da je del subvencij izzvzet iz dohodnine, ki sedaj služi kot prag.


Že tale neomejena višina kot jo omenja frisko je mal skregana z logiko in sta dve možnosti
-ali imaš v resnici višji KD in s tem več prihodkov
-ali pa imaš nek izdelek z visoko dodano vrednostjo od katerega pa bi moral že pologiki ddv-ja odvest davek
ZAdnji odstavek je zgolj teoritiziranje : )

Sprememba zakonodaje je malo obširnejša kot si jo ti predstavljaš (bolj v smislu politične volje).
največji pogoj za to spremembo bo uzakonitev obveznega izdajanja računov vsem kmetom- tudi končnemu potrošniku ( sedaj ti če si pavšalist oz. nisi nič končnemu potrošniku-fizični osebi ni potrebno izdati računa, prav tako ti ga ni treba izdajat v svoje gospodinjstvo- medtem pa če si ddv zavezanec pa si ga moraš izdajati tudi za svoje pridelke).
S tem da bi vsi brez izjem morali izdajati račune bi rešili marsikatero špekulacijo. Npr. pri pridobitvi statusa kmeta lahko kmet ki ni davčni zavezanec lahko poda izjavo da je svoje pridelke prodal na domu končnemu potrošniku po skoraj nemogoče visokih cenah (zato da je lahko dokazal obvezni prihodek 12500 eur) Tukaj se zakonodaja lahko zelo izigrava, ampak je politična volja taka da to dopušča. poznam ljudi ki imajo status kmeta pa dejansko nobene pametne pridelave-definitivno niti 2-3 tisoč evro kaj šele 12500 eur pa je brez problema dobil status kmeta. Potem pri prodaji na tržnici kjer mnogo kmetov prodaja pod svojo zelenjavo, italjansko ali od nekoga drugega. Če bi moral tak kmet izdajati račune, bi posledično zaradi davčnih blagajn ves promet bil zabaležen in potem bi kmalu ugotovili kdo prodaja res svoje in kdo prekupčuje s tujo robo. Saj bi mu preko računov lahko ugotovili dejanske količine pridelka ( pač če imaš 0,5 ha krompirja ga ne moraš prodati 100 t, ampak le tam okoli 20 t...)
Dokler se tega ne bo spremenilo bo verjetno meja 7500 eur ostala. V letu 2017 se bo spremenila višina KD (poteče prehodno obdobje) in če bo prava politična volja bojo med obdovčljive dohodke šla tudi OMD plačila (to pa zato ker se pri izračunu KD že upoštevajo težji pogoji dela in je posledično KD za parcelo na omd območju tako nižji. Mislim da je bilo to kljub nasprotovanju strokovne javnosti (tisti ki delajo izračune kd) v letu 2010 v parlamentu sprejeta olajšava v katero se v obdavčljiv dohodek ne vklučuje OMD plačil. Med tem ko pa za kopop plačila ni nobene strokovne možnosti da jih vključijo v obdavčljive dohodke ( pri izračunu kd pač niso zajeti stroški ki nastanejo kot posledica izvajanja kopop ukrepov)
Dodatno pa bo k dvigu dohodka iz kmetijstva prispeval tudi dosežen dohodek pri kulturah ki ne smejo biti obdavčene po KD. Tukaj mislim npr. jagodo, špargelj in v največji meri intenzivno pridelavo zelenjave (pač če imaš na isti njivi 2x zelenjavo v istem letu ne moraš biti obdavčen za to njivo po KD)

Zakaj pa država ne ukrepa, da bi se dejanskemu uporabniku pripisal KD- ker v zdajšni obliki dobi več pobranega davka. Nekdo ki je lastnik zemlje in jo oddaja v najem in pri tem je v službi, plača v večini več dohodnine od KD (davčna osnova prei njemu je KD+plača) kot bi kmet, če bi bil KD pripisan k njemu. Seveda pa država na drugi strani zgublja davek od najemnine .

Višino pavšala je dejansko omejena na ta način, če predpostavljamo za prodajo lesa. Povrečni KD gozda je cca 50 eur. Da bo nekdo dosegel dohodek -7500 eur mora imeti cca 150 ha. Na 150 ha v enem letu pa ti lahko posekaš zelo veliko lesa (samo prisrasta imaš dobrih 1000 m3 na 150 ha ).
Bistvo ki sem ga hotel izpostaviti je, če prodajaš svoje pridelke preko pavšala nisi omejen glede višine. Poznam primer ko kmetija proda svoji dopolnilni dejavnosti kisanje repre in zelja preko 400 tisoč eur repe in zelja. Seveda pa je zaradi prometa na dopolnilni dejavnosti ddv zavezanec, na kmetiji pa ne, ker ni dosegel praga 7500 eur obdavčljivega dohodka (subvencije je vlagal, ampak brez dodatnih plačil za zelenjavo v izogib preseganja meje 7500 eur)

Ko pa omenjaš izdelek z visoko dodano vrednost pa me zanima na kaj cilaš, ker v osnovni kmetijski in osnovni gozdarski dejavnosti imaš samo pridelke in storitve- izdelkov z visoko dodano vrednostjo nimaš (če ga hočeš imeti moraš imeti registrerano dopolnilno dejavnost, kjer pa pavšalno nadomestilo nima kaj iskati.

en primer si že sam zapisal. Sam prav gotovo v tem primeru pridelek ne bi prodal po povprečni tržni ceni.

Sem proti dodatni birokratizaciji kmetov, blagajnam na tržnici.
Pri neposrednih prodajah imaš že ostalih stroškov dovolj, več.
Bojo pa na tem segmentu ziher kake spremembe zaradi goljufij kot jih navajaš.

Pavšal ti je itak pomeben samo v primeru, ko prodajaš DDV zavezancu in to višino se enostavno preveri ob letnem obračunu, vlogi.
PAvšal se bi tako lahko omejil na max. npr 25.000€ prometa, več se ti pa ne prizna.

Bistvo mojega primera je ta ta človek dobil status kmeta na podlagi prenapihnjenih (lažnih) podatkov o prodaji pridelkov na domu po nerealno visokih cenah, ampak na upravni enoti niso imeli nikakršne pravne podlage, da mu bi oporekali, ker to izigravnje zakon omogoča (v primeru obveznega izdajanja računov ne bi bilo to izigravanje več mogoče).
Ti pa moraš ločit da za obvezni vstop v ddv (posledično izstop iz pavšala) je meja 7500 eur obdavčljivega dohodka iz kmetijstva. Tukaj prihodki ne igrajo nikakršne vloge, dokler govorimo po obdavčitvi po KD-ju. Tako, da ni pravne možnosti, da ti nekomu omejiš prihodek če pa se za vstop v ddv pa gleda dohodek (upam da te dva pojma ločiš, ker v temu primeru sta bistvena)

Moj mišljenje je če bi vsi kmetje morali izdajti račune, potem bi pošteni kmetje bili vsekakor na boljšem (poznam zelo veliko ljudi ki prodajajo na trgu in upam reči, da večina delno preprodaj tujo zelenjavo za svojo- v to so jih pa prisilile stranke, ki ne vejo več kaj je sezonska roba in želijo neglede na letni čas večino zelenjave, katere pridelava v naš klimatu ne prenese stroška v ogrevanih rastlinjakih in posledično, da kmet obdrži stranko preprodaja italjansko, hrvaško... zelenjavo). Posledično se veliko manj kvalitetne robe (v italiji se kupuje večinoma slabše kvalitete robe) po visokih cenah na trgu prodaja pod domače in ti ljudje delajo slabo raklamo in še tisti par poštenih kmetov je naslabšemu, ker vedno manj ljudi kupuje na trgu, saj ugotavljajo da je v trgovinah enaka ali celo boljša kvalitete po nižji ceni

Mislil sem na primer z repo.

Pri tem primeru bi pri kakšnem davčnem nadzoru ugotovili problem ne uporabe transfernih cen (pač kmetija in dopolnilna dejavnost sta povezani osebi) in bi ugotovili umetno ustvarjanje stroška (višja cena pridelkov, kot je normalna prodajna, kar ima za posledico nižji dobiček na dopolnilni ) in pol bi se hitro zgodila podobna zgodba kot mislim leta 2012 pri kmetih ki so prodajali les. tam se je na davčni pregled kmeta ugotovilo povprečno 51 tisoč eur dodatnih davčnih obveznosti. Zato pravim da bi morali ta naš sistem s pavšalom in ddv pošteno prevetriti.

Po moje se tega ne rabi, dovolj je enostavno omejiti zgornji znesek do max 50.000 pavšal, naprej si obvezno ddv.

Če grem še enkrat na primer z repo.
Ob 400.000 prometa s pavšalom je moral imet kmet vsaj za 40-80 ha njiv.
PA čeprav bi jih imel le 20- kar težko verjamem, bi le PP nanesle 6000 evrov.

Tudi primer s 150 ha gozda je podoben. Pri povprečnem katastru 50€ moraš računat še povprečni prirast cca 4 m3 to znese 30.000 do 60.000 letno vrednost lesa (prirastka).