Lisec je napisal/a:

Pred leti, ko sem bil na Nizozemskem, sem govoril s kmetom in mi je pravil, da se mu enostavno ne splača kupiti kosilnice ter silažne nakladalke, saj ju ne bi mogel s svojo proizvodnjo mleka pokriti (imel je 100 mlekaric) ter zato najame storitve...vem da se se moremo primerjati z njimi, mislim, pa,da tudi nismo tako bogati, da bi se lahko špogali. Sedaj pa če kdo to razume ali ne, pa ni moja stvar...

Težko je primerjat razvit trg ali pa nas dobrih 20 let iz komunizma.
Podobno je npr. na nepremičninsken trgu- ko bi ti nizozemec rekel da se mu enostavno ne splača kupiti stanovanja, ker je ponudbe dovolj.PA mu npr. ni problem dobit kredita. Pri nas pa- kljub temu da so najemnine nižje, bo vsak skušal stanovanje kupit.
študija o vplivu sheme regionalnega plačila na ceno zemljišč sicer malo staro 2007

Zato pa so razpisi, ker če ti EU da 30% k stroju, boš preostanek 70% vložil lastno prigaranih sredstev. In kam gre ta denar? v evropsko gospodarstvo.

http://www.ceps.eu/search?keywords=agriculture+subsidies&type_1=All


še nekaj novejših raziskav na to temo istega inštituta.

Nimajo vse države istega razdeljevanja denarja. Tole z nakupi strojev kot je pri nas je bolj izjema, kot je meni znano. Oz ko sem bral avstrijski program sploh ne vem, če imajo kaj namenjeno temu področju SKP.

Subvencije pri nakupih strojev in tud drugače lahko razumemo še kot nagrajevanje bogatih tisti, ki bi itak kupil stroj ima denar- bo pač prišparal 30%. Revež ki bo komaj napraskal 70% pa je bolje, da ga ne kupi.

Malce off topic.
Jaz sem prehodil vso Španijo peš, iz Francije do Muxie na zahodni obali Španije. Tisoč kilometrov po njivah, travnikih, gozdovih, mestih......
Najbolj mi je bilo zanimivo v poljedelskih pokrajinah Palencia in La Rioja, kjer so njive res nepredstavljivo velike. Po eni njivi hodiš uro ali več, se pravi je lahko dolga več kot 6 kilometrov.
Na kraju vsake vasi stoji velikanska plehnata lopa kjer imajo shranjene traktorske priključke. Pred vsako hišo stoji traktor, John Deer, New Holand, Stayr..... Traktorji niso večji od 100 konjev. V povprečju bi rekel tja 85 konjev. 85 konjev za nekaj deset ha velike njive je v Sloveniji nemogoče, zaostalo, nekaj kar je kmetu pod častjo!
Takoj ti je jasno da imajo traktorje svoje, priključke pa skupne. Kar je prav in ekonomsko upavičeno!
Slovenija je raj za prodajalce avtomobilov ter kmetijske mehanizacije!

Ne moremo kar tako primerjati kmetij nekje v drugi državi ki so oddaljene več tisoč kilometrov.
Pri nas lahko traktor 100KM vleče 3 brazni plug (1,5m) z hitrostjo 6-7km/h, medtem ko lahko recimo v Španiji zaradi klimatskih razmer in peščene zemlje njivo obdela samo z riparjem širine 2m in delavno hitrostjo 8-10km/h.
Pa še glede vremena: pri nas je optimalni čas od žetve koruze (za zrnje) 1. okt do setve pšenice 20 okt vsega skupaj 20 dni, seveda pod pogojem da je ugodno vreme. V Španiji se zaradi milih zim in precej manj deževnih dni ta čas raztegne na mesec in pol do dva meseca.
To je realna slika zakaj lahko v Španiji z 100KM traktorjem naredi enako ali celo več kot v Sloveniji z 250KM.

Glede večne debate veliki pa mali kmetje: kadar se v jesen pričakuje slabo vreme (podobno kot lani) in je časa za setev približno en teden, lahko mali kmet traktorjem 30-40KM brez problema popoldan po službi obdela in poseje 5ha njiv, medtem ko se tistemu večjemu z 50ha njiv in kljub temu da je zaposlen na kmetiji niti približno ne izide v enem tednu z traktorjem 100KM.


lp, Boštjan

Pa ne pozabit, da tisti španec obdela 10ha+ parcel v enem kosu pri nas je pa povprečna parcela vsaj 10krat manjša.
Sicer pa nič kaj novega saj itak vemo od oka koliko kdo obdeluje in koliko dobi subvencij.

Objava teh podatkov je primerna, če so objavljeni vsi prejemniki javnih sredstev. Torej tudi razni socialni prejemki, znižana plačila vrtca, socialne stanarine, državne štipendije, subvencije raznih skladov (npr. eko sklad) itd... Dokler pa tega ni, so kmetje v bistvu hudo diskriminirani.
Za subvencije se je treba malo potruditi in se držati nekaj pravil, ki se jih tudi kontrolira tudi z inšpektorji na terenu. Če človek ve, da pridejo vsakih nekaj let v kontrolo k nekomu, ki je lani dobil 3000 € subvencij, dvakrat so že merili zemljišča v preteklih 10-ih letih, se močno čudi, kako so se lahko zgodile milijonske nepravilnosti pri koriščenju EU denarja v denimo rimskih termah. Ali za nekaj mio € ni mogel noben uradnik na teren, da vidi, če so dela na gradbišču res opravljena? Ali pa je celo bil in izplačilo odobril, sedaj pa ni sodnega postopka proti njemu?
Pod črto: na dolgi rok so vpletanja države v realni sektor škodljiva. Na dolgi rok so škodljive tudi subvencije. Sedaj mogoče omogočajo nek čuden poslovni model, nekaj denarja pride od prodaje izdelkov, nekaj pa od subvencij in se nekako preživi. Na koncu se bo čez leta ugotovilo, da ko bodo subvencije izginile, da se ne da doseči višje cene in drugih razmerij v verigi, ker se je trg na neko ceno in razmerja "navadil".

kot rečejo: če kradeš kradi na veliko, kajti drugače naj..eš

http://www.24ur.com/novice/slovenija/kmetje-ne-vedo-kam-s-pridelkom.html

_Pepe je napisal/a:

Objava teh podatkov je primerna, če so objavljeni vsi prejemniki javnih sredstev. Torej tudi razni socialni prejemki, znižana plačila vrtca, socialne stanarine, državne štipendije, subvencije raznih skladov (npr. eko sklad) itd... Dokler pa tega ni, so kmetje v bistvu hudo diskriminirani. Za subvencije se je treba malo potruditi in se držati nekaj pravil, ki se jih tudi kontrolira tudi z inšpektorji na terenu. Če človek ve, da pridejo vsakih nekaj let v kontrolo k nekomu, ki je lani dobil 3000 € subvencij, dvakrat so že merili zemljišča v preteklih 10-ih letih, se močno čudi, kako so se lahko zgodile milijonske nepravilnosti pri koriščenju EU denarja v denimo rimskih termah. Ali za nekaj mio € ni mogel noben uradnik na teren, da vidi, če so dela na gradbišču res opravljena? Ali pa je celo bil in izplačilo odobril, sedaj pa ni sodnega postopka proti njemu? Pod črto: na dolgi rok so vpletanja države v realni sektor škodljiva. Na dolgi rok so škodljive tudi subvencije. Sedaj mogoče omogočajo nek čuden poslovni model, nekaj denarja pride od prodaje izdelkov, nekaj pa od subvencij in se nekako preživi. Na koncu se bo čez leta ugotovilo, da ko bodo subvencije izginile, da se ne da doseči višje cene in drugih razmerij v verigi, ker se je trg na neko ceno in razmerja "navadil".

Prvi del se strinjam, prevsem naj bo potem vse javno. Ne da univerze jamrajo, da se jih izpostavlja. Naj se objavi vse. Tu se objaviji zneski za nekaj evrov.
drugi del pa ... Itak se jih ne da. Cene so tržne. Fajn bi bilopa met neke strategije. Ne da nekaj uradnikov, ki mimogrede pride mimo in je videlo kakšno seminarsko nalogo naredi celo štalo v segmentu.