Za drugi del: moramo vedeti, da "štalo" na trgu delajo tako subvencije pri nas in še precej bolj razni subvencijski ukrepi držav širom po svetu, da se v času debelih krav znebijo viškov. Na kratki rok je za nekoga to gotovo rešitev, na dolgi rok pa niti ne. Razen tega to zmeraj škoduje nekomu drugemu.
Sicer ni povezano s kmetijstvom, ampak trenutno baje Kitajska subvencionira stroške mednarodne poštnine za svoje gospodarstvo. Super, da lahko kot potrošnik kaj dobim za 1 $ s Kitajske. In precej manj super za nekega proizvajalca v Evropi, ker cena konkurenčnega izdelka ne vsebuje realnih stroškov logistike, ki niso majhni.
Mislim, da so naši rejci puranov "bankrotirali", ko je pred kakim desetletjem Madžarska subvencinirala prodajo zalog puranjega mesa, ker je imela viške. Država bi morala na tako nepošteno prakso po svetu opozarjati in sodno preganjati, kjer se le da. S tem bi največ naredila za svoje gospodarstvo.

Tako je @_Pepe.

Država bi namesto z subvencioniranjem kmeta lahko pomagala z "zaščito" domačega trga. Šele kasneje bi lahko "dajala" razno razna nepovratna sredstva, ko bi kmet imel "garantiran" soliden odkup pridelka. Ne pa, da ti sedaj dajo možnost, da dobiš nepo. sr. + kredit za npr 200.000€ pol se pa je.i, ko ne moreš prodati kar si pridelal ali pa prodaš le za gole stroške.
Pri nas bi politika kmetijstva morala temeljiti na samooskrbi, premali smo, da bi lahko razmišljali o izvozu. Lahko bi naredili tako, da se lahko uvozi le toliko, kot se izvozi.
Zgolj moje razmišljanje, ki pa ni rečeno, da je tudi pravilno.

Nič nimam proti objavam komu so dodeljena javna sredstva,če so le te objave korektne.Glede subvencij v kmetijstvu ,pa zagovarjam,odpravo le teh vedar pod pogojem,da se odpravijo v celotni EU.

Kaj pa ima kmet od subvencij,če pa vsi ponudniki repromateriala,še preden kupiš,že lahko izračunajo,koliko lahko plačaš za nek repromaterial,v tem primeru je kmet samo začasni žep na poti denarja.
Kaj ima kmet od subvencij ko odkupovalec lahko izračuna za koliko boš še delal?
Če je kmet 100 % pošten potem bore malo,seveda se pa v kalnih vodah ,tudi kaj ujame.
Če vse ostale gospodarske panoge delujejo na podlagi tržnega sistema potem naj tudi kmetijstvo,edina podpora katera je smiselna je za neugodna področja.
Še mogoče ena cvetka zakaj so dobre subvencije; po prikazu razdelitve kolača proračuna EU je možno razbrati ,da kmetistvo prejme cca.43 % proračuna,drugi porabnik je EU birokracija z cca.26%.Pred časom je bilo objavljeno ,da do kmetov pride 49% denarja ,katerega EU namenja za kmetijstvo,iz tega podatka je moč sklepati ,da agrobirokracija poje 51 % sredstev namenjenih za kmetijstvo.Torej komu so namenjene subvencije?
Lahko bi rekel,da je kmet samo nujno potreben element za koriščenje proračunskega denarja.

Če pa še malo preračunamo 26 % EU birokraciji¸+cca 22 % za agrobirokracijo,kdo je potem največji porabnik EU sredstev?
Pa verjetno ,da se po ostalih sektorjih dogajajo podobni %

Pa še ena trgovska posebnost amonsulfat na Poljskem 198€/t,v Sloveniji 310€/t obe ceni brez DDV in z istim % vsebnosti.Prevoz iz Poljske pride cca 55€/t,da bo lažja in popolna primerjava.

No, končno nekdo, ki razume, zakoj subvencije so....

@dklemen5
AMEN

no ja uradni podatki pravijo takole
http://europa.eu/about-eu/basic-information/money/expenditure/index_en.htm


Možno je da kar nekaj poje birokracije, vseeno pa bi rad videl študijo.

Pri amonsulfatu pa če greš računat je razlika od 250 do 310 ravno 20%- trgovska marža.
Verjetno je cena 198 za šlepar ali pa mogoče celo razsuto.
jaz si tule včasih pogledam cene za sever nemčije
amonsulfat je okoli 300.
http://www.agrarmarkt-nrw.de/duengermarkt.shtm