Po nasvetu drugih, glede na tip tal. Iščem pa hibride ki ne izstopajo navzgor niti navzdol, nekaj kar rodi tudi če je takšno leto kot 2013.Seveda ob primernem gnojenju in sami tehniki obdelave tal.Samo na koncu je vse v božjih rokah, če da dovolj vode brez toče.
Zenkrat se bolj ukvarjam z herbicidi (lumax laudis adengo banvel... ker vsi istanejo v tleh in tudi koruzi(me zanima koliko vas prebere da špricana koruza dokler je mlečna ni primerna za konzumiranje ).

Tu me zanima kako zatirat plevele. Vem da lahko z okopavanjem, samo če zacveti in pade seme nisi dolgoročno naredil veliko.Tukaj se mi zdi zanimiva zastirka (Recimo po tritikali).

130656 je napisal/a:

Po nasvetu drugih, glede na tip tal. Iščem pa hibride ki ne izstopajo navzgor niti navzdol, nekaj kar rodi tudi če je takšno leto kot 2013.Seveda ob primernem gnojenju in sami tehniki obdelave tal.Samo na koncu je vse v božjih rokah, če da dovolj vode brez toče. Zenkrat se bolj ukvarjam z herbicidi (lumax laudis adengo banvel... ker vsi istanejo v tleh in tudi koruzi(me zanima koliko vas prebere da špricana koruza dokler je mlečna ni primerna za konzumiranje ). Tu me zanima kako zatirat plevele. Vem da lahko z okopavanjem, samo če zacveti in pade seme nisi dolgoročno naredil veliko.Tukaj se mi zdi zanimiva zastirka (Recimo po tritikali).

Vsak ima svoj način izbire,pa misliš ,da so nasveti drugih realni?V Sloveniji je ponavadi tako,da vsak svojo malho hvali pol pa pa vsi najboljši,pa tud če niso,ker meni se pa ja ne bo nihče smejal.Nemci so perfekcionisti in so razvili sistem znotraj DLG(Nemško kmetijsko združenje),način primerjalnih poizkusov kmetijskih kultur ,po področjih,vseh hibridov ali sort razdeljenih po zrelostnih razredih.Ker sedaj govorimo o koruzi,jih v vseh deželah v več tipih tal testirajo na isti njivi sorte različnih semenarjev z istim načinom,ugotavljajo pa pri silaži Nel/ha, pridelek,tolerantnost na bolezni,tolerantnost na različne načine obdelave tal.VSloveniji se podobno ugotavlja medsortna primerljivost sort pri koruzi za zrnje na parih lokacijah.če je ta lokacija v tvoji bližini na isti zemlji ,ti je to lahko v pomoč.Poizkusi katerih je pri nas največ(ena semenarska hiša na eni njivi) nam o konkurenčnsti sort ,kaj veliko ne povejo.
Vsa škropiva v zemlji puščajo ostanke,karence pa so jasno navedene v navodilih in to ni nujno ,da ravno in samo ,do mlečne zrelosti.Alternativa je ožiganje plevelov s plamenom,pa tudi zastirka,vendar je to pri nas še zelo malo raziskano.Glede funkcije zastirke pa NRSC Ray Archuleta.

Pri nas lahko gledaš jable in prekmurje, samo to ni nikjer blizu mene in spet ne vem kako gnojijo un tako naprej.

Tebe še nisem vprašal, kaj ti priporočaš za težko zemljo.

130656 je napisal/a:

Pri nas lahko gledaš jable in prekmurje, samo to ni nikjer blizu mene in spet ne vem kako gnojijo un tako naprej. Tebe še nisem vprašal, kaj ti priporočaš za težko zemljo.

Ne bom ti priporočal hibridov pač pa varianto,kako sam ugotoviš razlike.Če ne seješ prav veliko koruze s kolegi zamenjaj kilo semena večih sort,katere sejete v tvojem okolišu pa sam posej poizkus,po nekaj vrst, bodi natančen pri spremljanju rasti ter vrednotenju.Če seješ večjo količino lahko sam kupiš,za poizkus več sort v minimalnem pakiranju,pa tudi z prijatelji še lahko menjaš po kilogramih .V obeh primerih glavnino pa seješ sorto iz predhodnih spoznanj.Z malo dela boš tako najbolj natančno prišel ,do sorte katera odgovarjajatvojemu terenu.

Tisto da bi mešal s sodedoma ali dvema sem mislil prakticirat, ampak kaj ko je njegovo boljše seme in če bi mešal z mojim bi sosed imel izpad predelka v jeseni.


Drugače vidim kaj drugi sejejo in koliko zraste, razlika je v gnojenju eni ga vržejo s trosilnikom, drugi v vrste ob sajenju.Sam prakticiram v vrste.Eni dajo 3x 15 drugi 7x20x30 ali katero drugo z manj dušika.Eni celo kan ali pa ureo zraven mešajo.Enim je spet škoda dati za herbicid in bi najrajši s koprivami zaliovali.

Za leto še nevem kaj dati v težko zemljo, imaš kakšno priporočilo?

Nazadnje urejal/a 130656 26 Feb 2015 17:50; skupaj popravljeno 1 krat

130656 je napisal/a:

Tisto da bi mešal s sodedoma ali dvema sem mislil prakticirat, ampak kaj ko je njegovo boljše seme in če bi mešal z mojim bi sosed imel izpad predelka v jeseni. Drugače vidim kaj drugi sejejo in koliko zraste, razlika je v gnojenju eni ga vržejo s trosilnikom, drugi v vrste ob sajenju.Sam prakticiram v vrste.Eni dajo 3x 15 drugi 7x20x30 ali katero drugo z manj dušika.Eni celo kan ali pa ureo zraven mešajo.Enim je spet škoda dati za herbicid in bi najrajši s koprivami zaliovali. Za leto še nevem kaj dati v težko zemljo, imaš kakšno priporočilo? Zaenkrat je načrt dkc 4608 ali dkc 4025.

Pri takih dogovorih še na Gorenskem nimamo problemov

Takle mamo.

130656 je napisal/a:

Eni dajo 3x 15 drugi 7x20x30 ali katero drugo z manj dušika.

idealno bi bilo, da na njivmi menjaš lucerno (2-3 leti) in koruzo (1 leto), tako ti ne bi bilo treba špricat (po lucerni ni plevelov) niti posipat dušika (po lucerni je dušik). niti kalija ni treba dajat, ker ga imajo večinoma vse njive v sloveniji preveč. samo fosfor.

al pa mogoče bolje črno deteljo namesto lucerne, ker je lucerna večletna črna pa samo 1-2 letna in bi lahko bolj pogosto menjal, bi lahko bolj pogosto sadil koruzo. črno deteljo imajo pa žvali še bolj rade kot lucerno.

Idealno je marsikaj. Sam prakticiram oljno repico zaorano v jeseni.

Kaj priporočate za težko zemljo.

Odgovoril sem ti glede gnojenja, ker zgleda da ti ni čist jasno. Ni ti treba plačevat niti za dušik niti za kalij niti za strupe, samo fosfor, seme koruze in seme detelje kupuj. Bolj idealnega ne boš našel, posnemaj američane. Za težko zemljo in seme pa: kaj komplicirate.

Meni naj en stručnjak raj pove, zakaj se silaža kvari, spodnji del kupa tam kjer je kup najvišji je v sredini spodnja polovica zanič/rdeča/plesniva. Čist tako mimgrede me zanima, ker mi ni jasno, potlačeno je dobro pokrito tudi.