logpop je napisal/a:

Odgovoril sem ti glede gnojenja, ker zgleda da ti ni čist jasno. Ni ti treba plačevat niti za dušik niti za kalij niti za strupe, samo fosfor, seme koruze in seme detelje kupuj. Bolj idealnega ne boš našel, posnemaj američane. Za težko zemljo in seme pa: kaj komplicirate. Meni naj en stručnjak raj pove, zakaj se silaža kvari, spodnji del kupa tam kjer je kup najvišji je v sredini spodnja polovica zanič/rdeča/plesniva. Čist tako mimgrede me zanima, ker mi ni jasno, potlačeno je dobro pokrito tudi.

dklemen5 je napisal/a:

logpop je napisal/a: Odgovoril sem ti glede gnojenja, ker zgleda da ti ni čist jasno. Ni ti treba plačevat niti za dušik niti za kalij niti za strupe, samo fosfor, seme koruze in seme detelje kupuj. Bolj idealnega ne boš našel, posnemaj američane. Za težko zemljo in seme pa: kaj komplicirate. Meni naj en stručnjak raj pove, zakaj se silaža kvari, spodnji del kupa tam kjer je kup najvišji je v sredini spodnja polovica zanič/rdeča/plesniva. Čist tako mimgrede me zanima, ker mi ni jasno, potlačeno je dobro pokrito tudi.

Idealno bi bilo takšno gnojenje kot praviš ,sam dolgo ne bo šlo.Lucerna 2-3 leta ,1 leto koruza,kaj pa potem?Za lucerno velja pravilo;kolikor let je rastla na njivi,toliko let je ne sme biti v nadaljevanju kolobarja,se pravi ,da rabiš še kakšno kulturo,poleg tega ne prenaša visoke podtalnice(najmanj 1,5 m pod globino orne plasti) in kislih tal (ph pod 6),kakršne pa so večinoma težka tla v Sloveniji.Pa tudi dušika vloži v tla premalo,da ga ne bi bilo potrebno dodati.Črna detelja bolj ustreza težkim tlom ,pa vseeno rabi 4 letni kolobar.

Glede silaže,je plesnenje najvrjetneje posledica ,da si v kup zaprl zrak.Ponavadi je to posledica ,da z traktorjem zakopjleš na silosu.S kakšnim traktorjem in prikolico si vozil?

Če je plesnivo bolj po kolesnicah, potem je bil nekdo preveč vztrajen, drugače je pa lahko vmes presuha/premokra koruza ali pa predebela plast, ki ni bila dobro potlačena

Vozili smo s trosilcem in zetorjem. možno da je premokra ali premalo potlačena, čeprav smo dobro potlačli. nepredvidljivo je tole, tak da bomo raj k19 brikete kupoval in seme detelje kot sadil koruzo.

kolobaril bi lahko takole: 2-3 leta detelja, 1 leto koruza 1 leto žito.
oziroma seješ čimveč detelje, bolj smiselno je kupovat seme detelje kot dušik in herbicid, vsaj z zdravstvenega vidika, ekonomskega bi bilo treba pa še preračunat.

Ali je bila koruza z iste njive?
Ali je bila med siliranjem kaka pavza
je silos na odprtem ali pod streho?
So tla betonska?


Plevele boš moral nekak zatirat ali mehansko ali pa s herbicidom.
Seme plavelov ostane v zemlji kar nekaj časa.

Sam imam podoben kolobar.Sedaj probavam z žitom po detelji in potlej koruzo. Če orješ jeseni je zemlja precej dolgo odprta. Po žitu pa zelenitev in oranje spomladi.

sebo je napisal/a:

Ali je bila koruza z iste njive? Ali je bila med siliranjem kaka pavza je silos na odprtem ali pod streho? So tla betonska?

koruza ni z iste njive, z dveh, različno zrela.
pavze ni bilo.
silos je na odprtem.
tla niso betonska.

Letos je bilo mokro leto.
Najverjetneje si dal spodaj bolj zrelo- suho- večja verjetnost plesni že na njivi, zdej če je bila še rez malo daljša, ti je ostalo notri nekaj zraka. Po možnosti je bilo še na tleh več plesni kot ponavadi. Silos tudi verjetno ni višji od metra.

Po moje se je šlo za splet nesrečnih naključij in zaradi tega ne bi smel odnehat s silažo.

Sam sem imel podobne težave pred leti. Težav, plesnenja ni bilo ko je bil silos na odprtem ali pa če sem dal vmes travo na vsakih 30-50 cm.

Ali mogoče kdo ve, kaj je vzrok, da nastanejo v silaži plesnive kepe. Te kepe so velike za eno pest in ko jo daš na pol je notri sivo-črna plesen, ki zelo zasmrdi. To je sendvič silaža (ob koruzni dodajamo travo tretje košnje), siliramo v lesen stolpni silos, ki ga od znotraj oblečemo s folijo. To se nam dogaja zadnjih nekaj let. Najprej smo mislili, da je problem v premajhnem odvzemu, vendar sem letos že pri odpiranju odkopal eno kepo.
Odvzem imamo na frezo, tako da se kepe zdrobijo in pomešajo med ostalo silažo, katera potem smrdi, živali pa jo seveda nimajo rade. Kolikor jih najdemo, jih odstranimo iz silosa preden jih pobere freza, vseh pa se seveda ne najde... Lansko leto je bilo tudi po 10 kep v enem obhodu freze (cca 5cm).

Če kdo karkoli ve glede tega, naj prosim napiše, ker smo vsako leto bolj v dvomih, ali sploh še saditi koruzo

Lp

janezzenaj je napisal/a:

Ali mogoče kdo ve, kaj je vzrok, da nastanejo v silaži plesnive kepe. Te kepe so velike za eno pest in ko jo daš na pol je notri sivo-črna plesen, ki zelo zasmrdi. To je sendvič silaža (ob koruzni dodajamo travo tretje košnje), siliramo v lesen stolpni silos, ki ga od znotraj oblečemo s folijo. To se nam dogaja zadnjih nekaj let. Najprej smo mislili, da je problem v premajhnem odvzemu, vendar sem letos že pri odpiranju odkopal eno kepo. Odvzem imamo na frezo, tako da se kepe zdrobijo in pomešajo med ostalo silažo, katera potem smrdi, živali pa jo seveda nimajo rade. Kolikor jih najdemo, jih odstranimo iz silosa preden jih pobere freza, vseh pa se seveda ne najde... Lansko leto je bilo tudi po 10 kep v enem obhodu freze (cca 5cm). Če kdo karkoli ve glede tega, naj prosim napiše, ker smo vsako leto bolj v dvomih, ali sploh še saditi koruzo Za vsako vrsto plesni je potreben kisik- brez kisika ni plesni. Lp

logpop je napisal/a:

Vozili smo s trosilcem in zetorjem. možno da je premokra ali premalo potlačena, čeprav smo dobro potlačli. nepredvidljivo je tole, tak da bomo raj k19 brikete kupoval in seme detelje kot sadil koruzo. kolobaril bi lahko takole: 2-3 leta detelja, 1 leto koruza 1 leto žito. oziroma seješ čimveč detelje, bolj smiselno je kupovat seme detelje kot dušik in herbicid, vsaj z zdravstvenega vidika, ekonomskega bi bilo treba pa še preračunat.

če je bil zetor z premalo km ,ti je sigurno rahljal kup.K 19 ni zamenjava za koruzno silažo.