In tehnologija setve pšenice po spravilu koruze za zrnje?

Dobra sečka za koruznico na kombanju. Evers krožne brane, nato sejalnica Amazone na diske.
pa še za Wikend kmeta:
Pridelek lani povprečje 5,5 tone, A kvaliteta 95 ton skupaj.

tincek je napisal/a:

rumis je napisal/a: In tehnologija setve pšenice po spravilu koruze za zrnje? Dobra sečka za koruznico na kombanju. Evers krožne brane, nato sejalnica Amazone na diske. pa še za Wikend kmeta: Pridelek lani povprečje 5,5 tone, A kvaliteta 95 ton skupaj. Tolikšno maso pšenice pridelajo v okolici Münchena na 8ha

Vedno upoštevajte lokalne pogoje.Ja Munchen,pa Berlin,pa še kje ,pa tud dobrih 10t/ha,sam o teh številkah raje govorimo skupaj z onimi po hranilih /ha,pa vremenskimi in ostalimi pogoji,pa še v primerjavi obdelav.Kogar zanima,v Nemčiji izdajajo specialno revijo LOP,vsak mesec je v njej poleg ostalih zanimivosti tudi reportaža iz kmetije ,z vsemi podatki o pridelavi,mogoče vam odpre kakšno številko na www.landwirtschaft-ohne-pflug.de

dklemen5 je napisal/a:

tincek je napisal/a: rumis je napisal/a: In tehnologija setve pšenice po spravilu koruze za zrnje? Dobra sečka za koruznico na kombanju. Evers krožne brane, nato sejalnica Amazone na diske. pa še za Wikend kmeta: Pridelek lani povprečje 5,5 tone, A kvaliteta 95 ton skupaj. Tolikšno maso pšenice pridelajo v okolici Münchena na 8ha Vedno upoštevajte lokalne pogoje.Ja Munchen,pa Berlin,pa še kje ,pa tud dobrih 10t/ha,sam o teh številkah raje govorimo skupaj z onimi po hranilih /ha,pa vremenskimi in ostalimi pogoji,pa še v primerjavi obdelav.Kogar zanima,v Nemčiji izdajajo specialno revijo LOP,vsak mesec je v njej poleg ostalih zanimivosti tudi reportaža iz kmetije ,z vsemi podatki o pridelavi,mogoče vam odpre kakšno številko na www.landwirtschaft-ohne-pflug.de

Žal direktni link ne odpre,google pa najde.

dklemen5 je napisal/a:

WeekEnd kmet je napisal/a: Nagradno pitanje ja. Sploh pri malo boljših pridelkih zrnja, kjer še vedno drži rek, da brez grma ni sence. Že z dobrim plugom imaš ponavadi kaj delati, da približno podorješ frišne setvene ostanke. V isti sapi odgovor še za Simona,z dobrim (primernim )plugom za podor koruznice nimaš,nobenih problemov pri podoravanju ostankov,največ problemov maš pa v nasledjih letih z fuzariozo katera preživi na ostankih,ker podorani ostanki na več kot 20 cm ,ne propadejo (ni aerobne presnove),mogoče propadejo vizualno,ne pa mikrobiološko,fusarium pa je gliva katerih zametke ne vidiš( je tudi pokazatelj kakovosti tal) s prostim očesom,jo pa ob nasledjem oranju spet prikoplješ na površje,sicer pa se pravo oranje šteje obračanje zemlje za 135 stopinj,če pa še kolobar peša imaš stalen krog slenjen na njivi, trgovci pa si manejo roke.Če so ostanki plitvo zakopani v območju aerobnih procesov sam proces uničuje fusarium, ostanki na površju pa nujno potrebujejo dober kolobar.Sicer pa odporne sorte na fusarium tako koruze kot žit.Zelo dobro se obnesejo tudi alternative fungicidom.

ker je to edina plesen na njivi smo tedaj rešeni.

Jeseni pšenico


Žetev pšenice, vmes raste soja.

ja slama je pa tudi 300€ po hektarju. sej ni zastonj.

Jaz slamo vidim bolj kot zastonj PK.

junc je napisal/a:

ja slama je pa tudi 300€ po hektarju. sej ni zastonj.

Pol se pa čudmo,da ni organske snovi,seveda je tud hlevski gnoj predrag.

junc je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: WeekEnd kmet je napisal/a: Nagradno pitanje ja. Sploh pri malo boljših pridelkih zrnja, kjer še vedno drži rek, da brez grma ni sence. Že z dobrim plugom imaš ponavadi kaj delati, da približno podorješ frišne setvene ostanke. V isti sapi odgovor še za Simona,z dobrim (primernim )plugom za podor koruznice nimaš,nobenih problemov pri podoravanju ostankov,največ problemov maš pa v nasledjih letih z fuzariozo katera preživi na ostankih,ker podorani ostanki na več kot 20 cm ,ne propadejo (ni aerobne presnove),mogoče propadejo vizualno,ne pa mikrobiološko,fusarium pa je gliva katerih zametke ne vidiš( je tudi pokazatelj kakovosti tal) s prostim očesom,jo pa ob nasledjem oranju spet prikoplješ na površje,sicer pa se pravo oranje šteje obračanje zemlje za 135 stopinj,če pa še kolobar peša imaš stalen krog slenjen na njivi, trgovci pa si manejo roke.Če so ostanki plitvo zakopani v območju aerobnih procesov sam proces uničuje fusarium, ostanki na površju pa nujno potrebujejo dober kolobar.Sicer pa odporne sorte na fusarium tako koruze kot žit.Zelo dobro se obnesejo tudi alternative fungicidom. ker je to edina plesen na njivi smo tedaj rešeni.

Še zdaleč ni edina je pa najbolj poznana v pšenici,veš tud ostale vrste plesni pašejo med glive

dklemen5 je napisal/a:

junc je napisal/a: ja slama je pa tudi 300€ po hektarju. sej ni zastonj. Pol se pa čudmo,da ni organske snovi,seveda je tud hlevski gnoj predrag.

zakaj bi bil predrag? zamenjaš, če nimaš živine.