[quote="kastelic999222"]Marsikaj smo že probali, od podrahljavanja, do takih in drugačnih zadev, pa se nobena stvar ni ravno obnesla. Jst verjamem, da je direktna setev možna, ampak na tipu mivkastih tal. Dežela Niedersachsen (Hannover okolica), kjer zemlje tudi po prehodu z 50 tonami niso zbili, en dan po dežju to verjamem, da ni tak problem kot tu. In pa na vsake par km drugačen tip tal. Tam pa par sto km isti oziroma zelo podoben tip tal[/quotej

Poglej če imaš praho preko zime izgubljaš hranila in humus,vlaga ti na Prebačevem na pesku ravno tako poide kot pri nas na pesku,torej ti zimska akumulacija nič kaj dosti ne pomaga,ker ko je vode veliko odteče,podtalnica pa je pregloboko ,da bi kaj prida navlaževala nazaj. .Če imaš posejano travo še bolje pa inkarnatko,pridelaš preko jeseni in spomladi vsaj nekaj humusa in zadržiš hranila v koreninah,če je ugodna pomlad pa obilno prvo košnjo.Seveda pokosiš pospraviš,navoziš gnoj ,preorješ ,obdelaš z vrtavkasto brano,vmes pa se ti tla izsušijo,bog ne daj da ,se še zaskorijo do globine koder si oral, pa kot za stavo gre dež vse povsod okrog tvojega kraja sam pri teb noče,da bi primerno kalilo.Če pa po košnji izpustiš oranje,lahko izkoristiš tisto vlago ,kar jo je še v tleh,ker
si hitrejši ,pa neglede katero alternativo boš ubral, mulč till ,strip till,no till.Seveda pri 1 ali 2 ha,to kaj veliko ne pomeni,pri več pa.Če pa ne potrebuješ krme pa posej kulture,katerih nimaš v kolobarju,pomožnosti ugodilke ali kulture katere rahljajo tla,in posej direktno v povaljano zastirko, kulturo katero imaš pač namen pridelovat.Kmetujem na zelo pestri zbirki tal od kamnoloma , 1a,glinena zamočvirjena ,poplavljena,pa sedaj povsod brez pluga in če sedaj pogledam povprečje napram preoranim letom,je sedaj pridelek boljši,kljub manjšim vložkom dela ,semen,nafte.Je pa večinoma mulč setev oz.strip till ,sem pa sejal direkt z sposojeno buffalo nekajkrat v teh letih pa probaval z lastno prirejeno Monosem.

Načeloma prahe nimam, je večinoma vse posejano preko zime. V tistih par urah, ne more tolk vlage izhlapet, tako, da me to sploh ne skrbi. Mogoče nam je v teh 10 letih enkrat malo ušlo, drugače to zmeraj v parih urah uštimamo. Kšno noč ne spiš, ali dve pa sam gassss. Dokler mi površin manjka se s tem ne bom ukvarjal, ko bo površin dost, se bomo pa lahko mal igral pa norca delal

[quote="dklemen5"]

kastelic999222 je napisal/a:

Marsikaj smo že probali, od si hitrejši ,pa neglede katero alternativo boš ubral, mulč till ,strip till,no till.Seveda pri 1 ali 2 ha,to kaj veliko ne pomeni,pri več pa.Če pa ne potrebuješ krme pa posej kulture,katerih nimaš v kolobarju,pomožnosti ugodilke ali kulture katere rahljajo tla,in posej direktno v povaljano zastirko, kulturo katero imaš pač namen pridelovat.Kmetujem na zelo pestri zbirki tal od kamnoloma , 1a,glinena zamočvirjena ,poplavljena,pa sedaj povsod brez pluga in če sedaj pogledam povprečje napram preoranim letom,je sedaj pridelek boljši,kljub manjšim vložkom dela ,semen,nafte.Je pa večinoma mulč setev oz.strip till ,sem pa sejal direkt z sposojeno buffalo nekajkrat v teh letih pa probaval z lastno prirejeno Monosem.

imaš kake slike.


Ja približno si predstavljam kaj je plaznina. Gnojim hlevski gnoj in gnojevka, včasih še NP on setvi, njive so v C založenosti hranil, dognojujem ne, škropljenje po vzniku plevelov
Obneselo se mi niti jesensko oranje, prehod s predsetvenikom+ozelenitev ječmen, spomladi predsetvenik do globine 5-8 cm.

[quote="sebo"]

dklemen5 je napisal/a:

kastelic999222 je napisal/a: Marsikaj smo že probali, od si hitrejši ,pa neglede katero alternativo boš ubral, mulč till ,strip till,no till.Seveda pri 1 ali 2 ha,to kaj veliko ne pomeni,pri več pa.Če pa ne potrebuješ krme pa posej kulture,katerih nimaš v kolobarju,pomožnosti ugodilke ali kulture katere rahljajo tla,in posej direktno v povaljano zastirko, kulturo katero imaš pač namen pridelovat.Kmetujem na zelo pestri zbirki tal od kamnoloma , 1a,glinena zamočvirjena ,poplavljena,pa sedaj povsod brez pluga in če sedaj pogledam povprečje napram preoranim letom,je sedaj pridelek boljši,kljub manjšim vložkom dela ,semen,nafte.Je pa večinoma mulč setev oz.strip till ,sem pa sejal direkt z sposojeno buffalo nekajkrat v teh letih pa probaval z lastno prirejeno Monosem. imaš kake slike. Ja približno si predstavljam kaj je plaznina. Gnojim hlevski gnoj in gnojevka, včasih še NP on setvi, njive so v C založenosti hranil, dognojujem ne, škropljenje po vzniku plevelov Obneselo se mi niti jesensko oranje, prehod s predsetvenikom+ozelenitev ječmen, spomladi predsetvenik do globine 5-8 cm.

Kaj pa če bi o količinah v kg / seveda čistih količin gnojil,saj je kakršno drugačno merjenjin pisanje nerelavantno.Slike bodo ob akciji.

tincek je napisal/a:

dklemen5 je napisal/a: Kolkr jaz poznam barje,so že zdavnej zoral travnike kjer je le to šlo.Kjer jim zraste koruza po plugu bi morala zrasti tudi brez ob pravi tehnologiji.saj plug povzroča plazino še posebej če se orje ob nepravi vlagi tal,kakor vidim pa je na barju kar dren povsod naredit praho.Tud jaz mam travnike,kjer je nemogoče naredit njive,imam pa tudi njive tam kjer imajo drugi travnike,pa v kolobarju pridelujem koruzo,pa so deli kateri še niso bili preorani,kar pomnijo najstarejši,v naši vasi.Nista pa tam dve letine enaki,enkrat premokro ,drugič ravno prav,vedi pa da pri nas ravno tako kot na barju tam v mokrem sede traktor do akse,na nepreoranem pa je nosilnost tal neprimerljivo boljša,takrat na nepreoranem v jeseni lahko pospravim ,ko sem pa tam ponekod še oral pa je ostalo na njivi.O super-duper stroju 8 ,pa le ,domišlijo raje uporabljaj v bolj donosne namene. A sploh veš kaj je plazina? Le ta se nahaje na koncu prhlje plasti zemlje in je zaglajena plast ,revno to pa povzročajo freze z krivimi noži.Kako si pa gnojil svoj poskus? Težko je utemeljit svojo filozofijo ob spreminjajočih se robnih pogojih tako daleč, da bi se ji vsi pripognili. Premajhna je verjetnost, da bi z njo vsako leto dosegal optimume. Nenazadnje, je bolje, da pridelki v katere je vloženo veliko ostanejo na njivi, ali da bi na isti površini nekaj pa vseeeno nakosil skozi leto in ob tem precej manj vložil? Toliko časa kot delaš "peš" toliko časa veš, da se norca ne moreš delat, ampak iščeš konstanto.

Poglej nimam namena vsiljevati svoje filozofije,temo sem odprl,ker je na forumu možno najti več jamranja kot vizij ali po tvoje filozofije z rešitvami.Jamranje in čakanje na nekoga ,ki bo nekaj naredil za tvoje preživetje je brezveze.Sicer pa sem izpostavil več vprašanj ne samo obdelave tal,vendar je očitno najlažje širiti misel nekoga,kateri proizvaja in prodaja pluge.Poglej trave kot krme v normalnem letu imam preveč, in niti ni najcenejša krma ,klub temu ,da mogoče lahko manj vložiš,primankuje mi pa energije,sploh v sušnem letu, na pesku kjer je koruza lahko brez storža,na težjih tleh,pa ravno v istem letu rekordi.Ne vem kakšne pogoje imate pa sami recimo za 10 let nazaj poglejte rastne razmere,pri nas je bilo večkrat poleti suša kot pa ravno prav,jeseni pa moča, pa kljub moči sem lahko zahvaljujoč obdelavi brez pluga,lahko vse strojno pospravil-boljša nosilnost tal.

kastelic999222 je napisal/a:

Načeloma prahe nimam, je večinoma vse posejano preko zime. V tistih par urah, ne more tolk vlage izhlapet, tako, da me to sploh ne skrbi. Mogoče nam je v teh 10 letih enkrat malo ušlo, drugače to zmeraj v parih urah uštimamo. Kšno noč ne spiš, ali dve pa sam gassss. Dokler mi površin manjka se s tem ne bom ukvarjal, ko bo površin dost, se bomo pa lahko mal igral pa norca delal

Če vas je več traktoristov potem se ,da v parih urah,ampak obenem praviš kakšno noč ali dve ne spiš,(razen če poj podnev )to pa ni par ur.V neki drugi temi praviš ,da boš gradil,pa že zdaj ti manka površin? Za površine maš gorle za Savo ,kar hudo konkurenco.Veš sam na pesku ni prav nobene razlike v pridelku ob pravi tehnolgiji

15 let kmetujemo brez oranja. Na 40 ha. Sejemo pšenico, ječmen, oljna ogrščica, koruza, krmni grah. To vse za trg. V jesen ozelenitev detelja ali trava, ko še ni bilo subvencij pa rastline za zeleni podor . Mi smo jih samo zadevali z rahljalnikom. Sedaj uporabljamo evers krožne brane, nato vrtavke in sejalnica za koruzo ali amazone z diski. Prej smo uporabljali sejalnico za dir. setev Futura. Pridelki med boljšimi na našem dokaj peščenem področju. To je realna ocena, ker izvajamo kombajniranje in setev tako, da izvemo iz prve roke. Poraba časa in energije precej manjša. Nam se izplača. Puščamo pa vso slamo in koruznico na njivi.

In tehnologija setve pšenice po spravilu koruze za zrnje?

Nagradno pitanje ja. Sploh pri malo boljših pridelkih zrnja, kjer še vedno drži rek, da brez grma ni sence. Že z dobrim plugom imaš ponavadi kaj delati, da približno podorješ frišne setvene ostanke.

WeekEnd kmet je napisal/a:

Nagradno pitanje ja. Sploh pri malo boljših pridelkih zrnja, kjer še vedno drži rek, da brez grma ni sence. Že z dobrim plugom imaš ponavadi kaj delati, da približno podorješ frišne setvene ostanke.

V isti sapi odgovor še za Simona,z dobrim (primernim )plugom za podor koruznice nimaš,nobenih problemov pri podoravanju ostankov,največ problemov maš pa v nasledjih letih z fuzariozo katera preživi na ostankih,ker podorani ostanki na več kot 20 cm ,ne propadejo (ni aerobne presnove),mogoče propadejo vizualno,ne pa mikrobiološko,fusarium pa je gliva katerih zametke ne vidiš( je tudi pokazatelj kakovosti tal) s prostim očesom,jo pa ob nasledjem oranju spet prikoplješ na površje,sicer pa se pravo oranje šteje obračanje zemlje za 135 stopinj,če pa še kolobar peša imaš stalen krog slenjen na njivi, trgovci pa si manejo roke.Če so ostanki plitvo zakopani v območju aerobnih procesov sam proces uničuje fusarium, ostanki na površju pa nujno potrebujejo dober kolobar.Sicer pa odporne sorte na fusarium tako koruze kot žit.Zelo dobro se obnesejo tudi alternative fungicidom.