Nanus je napisal/a:

mstrek je napisal/a: Kakšne lepše deske in plohe se še da žagat...ostali les za ostrešje pa ni priporočljivo. Vsaka streha zahteva svoje dimenzije...vse, od stebrov, leg, špirovcev. To mora statično in dimenzijsko štimat. Če žagaš špirovec 12/14 in 8 m dolžine, ga ne boš prodal nekomu, ki rabi npr. 12/16 in dolžin 6m. Ali pa obratno. Lege so še večji problem. Hvala za odgovore. To se strinjam, za ostrešje je bolje it načrtno podtr in zrezat točno tisto kar rabiš, na zalogo je pa nesmiselno. Tudi sam se nagibam bolj v to smer, da bi čimveč zrezali v deske, torej moje podvprašenje, do kakšne min debeline je hlod smiselno zrezat v colske deske

Letve in štafle se splača rezat na zalogo. Špirovce in oblog pa jasno da ne. Mogoče se splača rezat še kakšno drugo dimenzijo desk razen colarce, za potrebe kakšnega lepljenja mogoče.
@nevednež, zdalje nisem doma, bom v naslednjih dneh preskeniral tabelo najmanjših profilov hlodovine za določene sortimente in jo prilimal tule gor, če bo koga zanimalo. Moram najt najprej tiste tabelce. Poštudirat pa še moram, kako se ti fajli sploh lepijo na tele debate.

nevednež je napisal/a:

Nanus je napisal/a: mstrek je napisal/a: Kakšne lepše deske in plohe se še da žagat...ostali les za ostrešje pa ni priporočljivo. Vsaka streha zahteva svoje dimenzije...vse, od stebrov, leg, špirovcev. To mora statično in dimenzijsko štimat. Če žagaš špirovec 12/14 in 8 m dolžine, ga ne boš prodal nekomu, ki rabi npr. 12/16 in dolžin 6m. Ali pa obratno. Lege so še večji problem. Hvala za odgovore. To se strinjam, za ostrešje je bolje it načrtno podtr in zrezat točno tisto kar rabiš, na zalogo je pa nesmiselno. Tudi sam se nagibam bolj v to smer, da bi čimveč zrezali v deske, torej moje podvprašenje, do kakšne min debeline je hlod smiselno zrezat v colske deske Na splošno velja, da je minimalna debelina hloda 20 cm merjeno v sredini hloda. Od tukaj navzgor se reže deske. Če pa imaš svojo žago, se splača rezati tudi tanjšo oblovino. Če želiš imeti ostrorobe špirovce 12/16, naj bo hlod na tanjšem koncu cca 20 cm. Za, recimo, male kocke za palete 7,8 x 10 x 14,5 cm zadošča cca 13 cm na tanjšem koncu. Nasplošno za ostrorobe trame narišemo profil trama v merilu 1:1., diagonala tega pravokotnika nam pove, kolikšen naj bo premer hloda na tanjšem koncu. Pri izdelavi tramov nam ob strani napadejo še lepe deske. Vrednost le - teh nam povrne stroške žaganja ter prevoza na žago in iz žage domov

Potrjujem tvoje navedbe za špirovce in "male kocke", zgleda, da gledava iste tablice .

Jaz iz prakse

Vprašanje: Kako imate rešene poti katere so zaprte zaradi podrtih dreves?
Npr. nekateri še vedno niso pospravili vi pa ne morete do parcele?
Ok lahko si jo sami odpirate vendar to lahko traja.(vem da je znanec cel dan reševal pot da je lahko do svoje parcele prišel)

Nimaš kaj si jo boš pa moral kar sam očistit, požagat kar je čez cesto in porinit na rob poti.

x5x je napisal/a:

Vprašanje: Kako imate rešene poti katere so zaprte zaradi podrtih dreves? Npr. nekateri še vedno niso pospravili vi pa ne morete do parcele? Ok lahko si jo sami odpirate vendar to lahko traja.(vem da je znanec cel dan reševal pot da je lahko do svoje parcele prišel)

Angažirajte revirnega gozdarja, da skoordinira zadeve. Te niso samo fizične narave , so tudi upravne, gozdarji morajo delovat in marsikje posredovat tudi po in pri upravnih postopkih, da se zadeve naredijo dostopne. Kajti lastništvo je razdrobljeno kot jabolka na štrudlju.
Dodatne probleme je povzročila nepremišljena urbanizacija naselij, ki je naknadno marsikje onemogočila dostop do gozda, tako da potrebno v takih primerih najti rešitev in ponovno vzpostavit dostop, kar pa je že povezano z dodatnimi deli in stroški. In seveda upravnimi postopki za vse sorte dovoljenj.

Na Gerku so objavljeni novi posnetki narejeni po škodi tako, da si lahko ogledate škodo še iz zraka. Ampak trenutno le na stari verzije pregledovalnika.
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

http://www.rtvslo.si/okolje/podrto-drevje-gnije-v-gozdovih/343994

karDAN je napisal/a:

http://www.rtvslo.si/okolje/podrto-drevje-gnije-v-gozdovih/343994

V Istri npr. so podrli cca 70 ha hrasta (po moji oceni cca 10.000m3) ki čaka na mletje. Tam bo menda golf plac.
Pri nas pa slišim za primere, da lastniki raje pustijo les gnitju, kot da ga v zameno za delo pustijo "čistilcem". Tudi iz takšnih razlogov bodo zasebni gozdovi nepočiščeni.
Ogrevanje z biomaso je iziv, ki čaka na podjetne ljudi.

lamza1 je napisal/a:

karDAN je napisal/a: http://www.rtvslo.si/okolje/podrto-drevje-gnije-v-gozdovih/343994 V Istri npr. so podrli cca 70 ha hrasta (po moji oceni cca 10.000m3) ki čaka na mletje. Tam bo menda golf plac. Pri nas pa slišim za primere, da lastniki raje pustijo les gnitju, kot da ga v zameno za delo pustijo "čistilcem". Tudi iz takšnih razlogov bodo zasebni gozdovi nepočiščeni. Ogrevanje z biomaso je iziv, ki čaka na podjetne ljudi.

Če ne dobiš nič, je bolje da nastane humus.Simpl.