Imam občutek da je sedaj stanje tako, da vsi šleparji in gozdarski tovornjaki vozijo iz državnih gozdov, privat pa čaka. Če ste kaj poslušali g.Oražna ZGS - prodaja lesa iz privatnih gozdov je stvar lastnika - naj se lastnik sam j***be.

Ne vem zakaj taki v naši državi dobijo plačo - če kvasijo neumnosti naj bodo vsaj tiho, ne pa da na novinarski konferenci predstavlja podatke iz konca februarja in so objavljeni na strani ZGS. Pravijo da sanacija v privatnih gozdovih poteka - samo ne vem koliko časa še - sam delam 2 meseca in nisem zaslužil nič, ker mi ne odpeljejo, sem pa naredil za 600 EUR stroškov na gorivu.

No vsaj s smreko smo približno zaključili polovico časa za čiščenje nasajenih smrek starih 20-30 let na površini 2ha, kjer je bilo škode največ - 60-70m3 samih lat in brusnega lesa in 3 tedne za pospravljanje vrhačev.

janezzenaj je napisal/a:

Koliko pa računa in kaj dobite vse nazaj z žage? Koliko so pa v trgovini dile? Meni je eden kar visoko v gozdarskem sektorju rekel, da se trg sploh še ni zaprl in s tem dogajanjem sedaj, prekupčevalci znižujejo ceno, šleparji pa še kar vozijo in vozijo čez mejo.

Lep les gre čez, ga vidim vsak dan. Noben trg se nikoli ne zapre. Trenutno je le ponudba večja od povpraševanja. Prekupčevalci znižujejo ceno tistim, ki želijo takoj prodati. Večina si je že nabrala precej stroškov. Ti so sedaj na lesu, ki je že spedenan. Od vsakega je odvisno ali hoče met pokrite vsaj vložene stroške, od goriva, maziva, dela, prevozov, kar je normalno al še hoče kaj zaslužit. Vsi ti stroški so sedaj v zalogi in čakajo da bodo poplačani. Zato sem že zapisal, splača se še malo vložit in les razrezati, posušiti ter skladiščiti in naj potem počaka na boljše razmere na trgu. In vsak ima do takrat "skrito izgubo al pa dobiček" v zalogah. Pri prodaji takoj in pod ceno pa tvega dodatne izgube pri prodaji, če ni keša takoj na roko. Pa ni ne zaloge ne denarja. Kar je v teh razmerah redko a se še vedno najdejo kupci, ki koristijo situacijo kot oderuhi pri gotovinskih kreditih. Pa potem padajo grunti.
Država bo poskrbela za svoj les, s tem da ima med dejavnostmi menda zapisano tudi nakupovanje gozdov.....Ministra sem slišal, ko je dejal, da bi si želel večji delež državnih gozdov.
V stilu te državne firme bi ne bilo slabo, če bi se lastniki gozdov v kolikor že niso, povezali v gozdarske zadruge recimo, za zaščito svojih interesov pred interesi drugih tudi države.

Do kakšne min debeline smreke je še smiselno na žago peljat?

Nanus je napisal/a:

Do kakšne min debeline smreke je še smiselno na žago peljat?

Odvisno od tega kaj želiš iz razreza dobit, al so to colarce, ali kaj več ali pa štafelni, grede... Za štafelne zadošča že, da zaokrožim, od 10 cm premera na tanjšem koncu debla. Cene zanje se gibljejo med 150-170 evrov po kubiku za večje dimenzije gradbenih sortimentov so cene višje. Za orientacijo pri izraćunih, kaj se splača. Vedno kdo prekriva streho, obnavlja, zamenjuje, dograjuje, gradi na novo.

lamza1 je napisal/a:

Nanus je napisal/a: Do kakšne min debeline smreke je še smiselno na žago peljat? Odvisno od tega kaj želiš iz razreza dobit, al so to colarce, ali kaj več ali pa štafelni, grede... Za štafelne zadošča že, da zaokrožim, od 10 cm premera na tanjšem koncu debla. Cene zanje se gibljejo med 150-170 evrov po kubiku za večje dimenzije gradbenih sortimentov so cene višje. Za orientacijo pri izraćunih, kaj se splača. Vedno kdo prekriva streho, obnavlja, zamenjuje, dograjuje, gradi na novo.

@lamza1, vljudno prosim, kaj so štafelni? Pri nas, na ribniškem, tega izraza ne poznamo.

Kakšne lepše deske in plohe se še da žagat...ostali les za ostrešje pa ni priporočljivo. Vsaka streha zahteva svoje dimenzije...vse, od stebrov, leg, špirovcev. To mora statično in dimenzijsko štimat. Če žagaš špirovec 12/14 in 8 m dolžine, ga ne boš prodal nekomu, ki rabi npr. 12/16 in dolžin 6m. Ali pa obratno. Lege so še večji problem.

nevednež je napisal/a:

lamza1 je napisal/a: Nanus je napisal/a: Do kakšne min debeline smreke je še smiselno na žago peljat? Odvisno od tega kaj želiš iz razreza dobit, al so to colarce, ali kaj več ali pa štafelni, grede... Za štafelne zadošča že, da zaokrožim, od 10 cm premera na tanjšem koncu debla. Cene zanje se gibljejo med 150-170 evrov po kubiku za večje dimenzije gradbenih sortimentov so cene višje. Za orientacijo pri izraćunih, kaj se splača. Vedno kdo prekriva streho, obnavlja, zamenjuje, dograjuje, gradi na novo. @lamza1, vljudno prosim, kaj so štafelni? Pri nas, na ribniškem, tega izraza ne poznamo.

Štafelni, štafli - sortimenti, ki so namenjeni za vse sorte, pri hišah zračnemu mostu med ruštom in kritino (recimo 5x8). Letve so ožje. Strokovno se jim reče grede, gredice, late- letve. Izraz štafl uporabljam na splošno za vse kar je manjše od profila špirovcev. Ali drugače ,kar ni špirovec, navzdol, je za mene štafl.

mstrek je napisal/a:

Kakšne lepše deske in plohe se še da žagat...ostali les za ostrešje pa ni priporočljivo. Vsaka streha zahteva svoje dimenzije...vse, od stebrov, leg, špirovcev. To mora statično in dimenzijsko štimat. Če žagaš špirovec 12/14 in 8 m dolžine, ga ne boš prodal nekomu, ki rabi npr. 12/16 in dolžin 6m. Ali pa obratno. Lege so še večji problem.

Hvala za odgovore.
To se strinjam, za ostrešje je bolje it načrtno podtr in zrezat točno tisto kar rabiš, na zalogo je pa nesmiselno.
Tudi sam se nagibam bolj v to smer, da bi čimveč zrezali v deske, torej moje podvprašenje, do kakšne min debeline je hlod smiselno zrezat v colske deske

Nanus je napisal/a:

Tudi sam se nagibam bolj v to smer, da bi čimveč zrezali v deske, torej moje podvprašenje, do kakšne min debeline je hlod smiselno zrezat v colske deske

Jaz sem za probo tudi takšne ki so bili na tankem koncu 15cm brez skorje. Pač so malo ožje deske, samo tudi takšne pridejo kdaj prav.

Nanus je napisal/a:

mstrek je napisal/a: Kakšne lepše deske in plohe se še da žagat...ostali les za ostrešje pa ni priporočljivo. Vsaka streha zahteva svoje dimenzije...vse, od stebrov, leg, špirovcev. To mora statično in dimenzijsko štimat. Če žagaš špirovec 12/14 in 8 m dolžine, ga ne boš prodal nekomu, ki rabi npr. 12/16 in dolžin 6m. Ali pa obratno. Lege so še večji problem. Hvala za odgovore. To se strinjam, za ostrešje je bolje it načrtno podtr in zrezat točno tisto kar rabiš, na zalogo je pa nesmiselno. Tudi sam se nagibam bolj v to smer, da bi čimveč zrezali v deske, torej moje podvprašenje, do kakšne min debeline je hlod smiselno zrezat v colske deske

Na splošno velja, da je minimalna debelina hloda 20 cm merjeno v sredini hloda. Od tukaj navzgor se reže deske. Če pa imaš svojo žago, se splača rezati tudi tanjšo oblovino.
Če želiš imeti ostrorobe špirovce 12/16, naj bo hlod na tanjšem koncu cca 20 cm. Za, recimo, male kocke za palete 7,8 x 10 x 14,5 cm zadošča cca 13 cm na tanjšem koncu.
Nasplošno za ostrorobe trame narišemo profil trama v merilu 1:1., diagonala tega pravokotnika nam pove, kolikšen naj bo premer hloda na tanjšem koncu.
Pri izdelavi tramov nam ob strani napadejo še lepe deske. Vrednost le - teh nam povrne stroške žaganja ter prevoza na žago in iz žage domov