kmetovalec je napisal/a:

Dejansko pa je tako, da če začneš pridelovati za trg in si konkurenčen, imaš tam tudi takoj visoko samooskrbo. Seveda se kmalu pokaže, da pridelava za trg veliko presega samooskrbo. In če hočeš ostati na trgu moraš vseskozi izboljševati konkurenčnosti svojega pridelka (izdelka). Če pa začneš z idejo, da boš prideloval samo za samooskrbo (tudi če je ta mišljena na nivoju države) se že vnaprej izločiš iz trga in seveda to že apriori pomeni, da na trgu nisi konkurenčne. In če boš imel viške, jih boš na trgu lahko prodal samo pod lastno ceno, kar ti pa verjetno ne bo zneslo prav dolgo in boš tovrstno pridelavo opustil. .

Primer samooskrbe...

Zelenjadarji s Krškega polja so prek svoje zadruge KZ Krka poskušali v Avstrijo prodati kumare. Kot nam je povedal direktor KZ Krka, so bili tam pripravljeni takoj skleniti posel za dokaj ugodno odkupno ceno. Rečeno, storjeno, a pogodba o odkupu kumar s Krškega polja je vsebovala eno samo omembe vredno pripombo: kumare od vas odkupujemo do trenutka, ko nam jih ponudijo naši domači pridelovalci.

»Pa smo namignili, da bi jih morda dali tudi po nižji ceni,« nam prizna direktor KZ Krka Jure Vončina. Odgovor avstrijskega kupca je bil nedvoumen: cena ni pomembna, mi bomo kupili kumare od naših domačih pridelovalcev. In kje smo mi? Kje je država Slovenija?
..
Tole sem ti enkrat že mislu nalimat v neki drugi temi, ko si govoru da treba samo postavit konkurenčno ceno pa se bo zagotovo prodalo...
kot je že Simon začel v tej EU taprvo rabimo fer pravila za vse!! Ker tole ima zmeraj manj veze z tako opevanim tržnim gospodarstvom, temveč kdo je v tej ligi močnejši, ter kdo zna bolje izigravat pravila oz. jih pisat sebi v korist! Proti temu še taka strategija v kmetijstvu ne pomaga nič, ti na primer lahko pridelaš cenovno najbolj konkurenčen krompir v okolici pa ti nekdo skladišča trgovcev zabaše z kromprijem za đabe iz nekih tržnih viškov, ali pa treba zgolj popucat skladišča pa se ti potem je**i. Pa imaš v zemlji krompir za zeleno gnojenje...

Nalednja stvar, ja če si konkurenčen hitro presežeš samooskrbo in se oziraš širše. Vendar priznajmo si uspeh ni zagotovljen če si že konkurenčen ampak (zgolj) čeje na tistem trgu potreba po tvojem prouktu, surovini itd. oz. določenem nivoju kvalitete. Takrat te spustijo zraven drugače si v drugem planu in treba precej čarovnije da obstaneš.

Saj veste da se danes prodaja zgodba v dol segmentu.
Zelenjava v količinah, ki jih ima KZ krka, je po mojem občutku premajhna za večje verige. LAni so jamral da imajo cca 20-40 ton v skladiščih preveč kumar. To je slaba dva šleparja
Naj probajo z Eko, biodinamično ali kako drugo certifikacijo.
Če bi hoteli Avstrijci poceni kumare imajo po moje še kar nekaj druge izbire.
Jim je pa prav gotovo zanimivo dat na police tistih 14 dni preden imajo svoje, nekaj iz bližine in mogoče celo bolj eksotičnega, a hkrati domače.
Slovenije ni poznana po pridelavi zelenjave smo si pa blizu po mentaliteti z Avstrijci v nasprotju z Italjani npr.

V slo je trenutno to domača pridelava zelenjave, po občutku bo to v parih letih zvodenelo . Nov trend pa bo - po mojem predvidevanju- eko zelenjava seveda ne v vrtičkasrkih količinah kot sedaj in za razumne cene.
Seveda je za tako proizvodnjo potrebno precej inovativnosti in znanja, ki pa se ga vedno ne da kupit.
Možnosti v kmetijstvu so, sam ponavadi ni kmetov za to.
Weekendkmet mislim da je ekonomist- pa se mu vseeno splača sadit koruzo brez subvencij. Le zakaj- po moje ne zato da bi si delal minus.


Sem zadnjič prilimal že en link iz financ, ki piše o Jeruzalem Ormož.
Novi lastnik je vložil v promocijo vina na tujih trgih v zadnji 2-3 letih 6 miljonov evrov, letna prodaja pa je trenutno 11 miljonov, s tem da imajo najsodobnejšo klet v tem delu Evrope.

Glede kumar, ki je bil zgolj primer nečesa drugega si mal falil moj point ampak dober. Ja se strinjam trženje, prodaja zgodbe tudi pravljic če ljudje primejo ne pa zgolj neka gola cenovna prostitucija.

sejalec je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Dejansko pa je tako, da če začneš pridelovati za trg in si konkurenčen, imaš tam tudi takoj visoko samooskrbo. Seveda se kmalu pokaže, da pridelava za trg veliko presega samooskrbo. In če hočeš ostati na trgu moraš vseskozi izboljševati konkurenčnosti svojega pridelka (izdelka). Če pa začneš z idejo, da boš prideloval samo za samooskrbo (tudi če je ta mišljena na nivoju države) se že vnaprej izločiš iz trga in seveda to že apriori pomeni, da na trgu nisi konkurenčne. In če boš imel viške, jih boš na trgu lahko prodal samo pod lastno ceno, kar ti pa verjetno ne bo zneslo prav dolgo in boš tovrstno pridelavo opustil. . Primer samooskrbe... Zelenjadarji s Krškega polja so prek svoje zadruge KZ Krka poskušali v Avstrijo prodati kumare. Kot nam je povedal direktor KZ Krka, so bili tam pripravljeni takoj skleniti posel za dokaj ugodno odkupno ceno. Rečeno, storjeno, a pogodba o odkupu kumar s Krškega polja je vsebovala eno samo omembe vredno pripombo: kumare od vas odkupujemo do trenutka, ko nam jih ponudijo naši domači pridelovalci. »Pa smo namignili, da bi jih morda dali tudi po nižji ceni,« nam prizna direktor KZ Krka Jure Vončina. Odgovor avstrijskega kupca je bil nedvoumen: cena ni pomembna, mi bomo kupili kumare od naših domačih pridelovalcev. In kje smo mi? Kje je država Slovenija? .. Tole sem ti enkrat že mislu nalimat v neki drugi temi, ko si govoru da treba samo postavit konkurenčno ceno pa se bo zagotovo prodalo... kot je že Simon začel v tej EU taprvo rabimo fer pravila za vse!! Ker tole ima zmeraj manj veze z tako opevanim tržnim gospodarstvom, temveč kdo je v tej ligi močnejši, ter kdo zna bolje izigravat pravila oz. jih pisat sebi v korist! Proti temu še taka strategija v kmetijstvu ne pomaga nič, ti na primer lahko pridelaš cenovno najbolj konkurenčen krompir v okolici pa ti nekdo skladišča trgovcev zabaše z kromprijem za đabe iz nekih tržnih viškov, ali pa treba zgolj popucat skladišča pa se ti potem je**i. Pa imaš v zemlji krompir za zeleno gnojenje... Nalednja stvar, ja če si konkurenčen hitro presežeš samooskrbo in se oziraš širše. Vendar priznajmo si uspeh ni zagotovljen če si že konkurenčen ampak (zgolj) čeje na tistem trgu potreba po tvojem prouktu, surovini itd. oz. določenem nivoju kvalitete. Takrat te spustijo zraven drugače si v drugem planu in treba precej čarovnije da obstaneš.

Ja izgovori se vedno najdejo, ko je potrebno malo spremeniti mišljenje ali obnašanje. NIč ni 100% zanesljivo zato se slovenski kmetje ne bomo prilagajali in bomo vztrajali naprej pri starem, ker je verjetnost uspeha samo 90%, če se bomo poskušali prilagajati trgu. In zdaj bomo zaradi pravljice enega nesposobnega komercialista sedli v kot in čakali, da nam pade mana iz neba? Če je res imel kumare po konkurenčni ceni bi jih lahko prodal na Švedsko, Rusijo, Nemčijo... Nenazadnje tudi v Avstrijo konkurentu od kupca s katerim se je pogovarjal. Seveda najlažje je reči, da se ne da in zaključiti zadevo. Če imaš konkurenčen izdelek boš vedno našel kupca. Pri tem pa moramo razčistiti tudi nekatere zadeve in sicer prava in edino merodajna je tista cena po kateri lahko izdelek prodaš. To koliko si ti misliš, da je tvoj pridelek vreden ni vredno popolnoma nič. Če je tvoja lastna cena višja od tržne pomeni samo, da si nekaj narobe delal. Tudi tisto, kar je pisal Simon MS o nezmožnosti konkuriranja slovenskih prašičerejcev tujim, to samo potrjuje. Razlika je v nesposobnosti slovenskih rejcev, da bi se povezali na nabavni in prodajni strani, kar so Danci (pa tudi vsi ostali kmetje v resnih državah) storili, ter tako dosegli ugodnejše nabavne in prodajne cene.
Tisto o dumpinških cenah in prodaji za "džabe" so spet pravljice. Res se to dogaja, a v veliko manjšem deležu kot se to govori. Se zgodi, da je nekdo prisiljen prodati pod ceno, a tega je v realnem svetu tako malo, da kolikor toliko normalne proizvodnje to ne prizadene resno. Tudi pri krompirju, ki ga že omenjaš, pa je bila naslednjo leto cena toliko višja, ker pač tisti, ki so praznili skladišča naslednje leto krompirja niso več pridelovali.
Seveda vsakdo išče svoje niše in poskuša prilagajati pravila v svojo korist, a vendar s konkurenčno ceno imaš vsaj možnost, da nekje prideš na trg. Če si nekonkurenčne ti pa ostane samo samooskrba. Seveda pa s to dolgoročno ne moreš preživeti.

Ko si ravno omenil Krško, zakaj pa lahko Eurosad prodaja jabolka po celi Evropi in kot vse kaže s tem kar dobro zasluži? Pa ni konkurenca na področju jabolk nič manjša kot pa pri kumarah.

Sem že nekje napisal star pregovor: ko zmanjka denarja, pamet pride. Dokler nam gre še dovolj dobro, pač nismo posebej zagreti za iskanje izboljšav, ali kot je rekle Weekendkmet subvencije so marsikaterega kmeta uspavale.
Zato pa ne čakaj na državo in politike in stori tisto kar lahko sam. Če se povrnem na Simonovo pripombo glede ugodnejših pogojev na zahodu: res je kmetje so si tam marsikaj priborili, mi bi pa kar čakali, da nam nekdo to podari. In kaj lahko storimo sami: poglejmo koliko traktorjev in raznih priključkov, pa kakšne hlev ima danski prašičerejec potem pa primerjamo z našimi. V primerjavi z Danci se obnašamo zelo razsipno in tu bi že brez pomoči države lahko vsak pri sebi že kaj storil za večjo konkurenčnost svoje kmetije.
Še en dokaz, da smo veliko premalo podjetni, predvsem pa ne znamo analizirati in vplivati na stroške, marsikdaj pa smo tudi prepohlepni in hočemo takoj veliko zaslužiti. Ker živim blizu meje kar en domač primer: preko meje je kar nekaj nasadov jagod, kjer si jih kupci lahko sami naberejo. In ker je tam ogromno nabiralcev iz Slovenije, se je pred leti en kmet odločil in podobni jagodni vrt odprl na tej strani meje. Že po enem letu je obupal in jagode preoral, ker se mu ni splačalo. Nedaleč stran (v Radljah ob Dravi) je zatem najel zemljo in postavil svoj jagodni vrt en avstrijski kmet. In pravi, da se mu splača. Pazi, splača se mu v enakih pogojih v katerih se našemu kmetu ni splačalo. Enako se je čudil en prašičerejec z one strani meje, h kateremu hodijo v času kolin po prašiče Slovenci. Dobesedno mi je rekel: na vaši strani se pa kmetom čudovito godi, če se jim ne splača prodajati prašičev po cenah, ki so jih pripravljeni plačati kupci, ki hodijo po prašiče k meni na dom.

Ja sem slišal eno podobno zgodbo mlade agronomke, ki je skušala pomagat kmetom z uveljavljenim predavateljem iz tujine.
Od precej povabljenih jih je prišlo le pet, ko pa je predavatelj izrazil interes da jim pokaže zadeve še v praksi- pa enostavno ni bilo zanimanja.
Šlo se je pa za eko(demeter)- pridelavo breskev.

Agronomka je po tej izkušnji dejala, da sedaj pomaga kmetom le še na prošnjo.

Pišem zato ker je večkrat zasledit, da ni ustrezne podpore na trgu.

Ni zaposlena na KGZS.

Eni gledate na kmetijstvo očitno iz neke čudne distance ali pa samo enega zornega kota. Premajhni smo! Kmetije so locirane preveč skupaj, meščani ne vajeni smradu psihično pa tako in drugače pritiskajo na kmete. Že 5 krav smrdi in kako naj kmet širi proizvodnjo, ki že zdaj ne odgovarja sosedom? Tist kmet bo imel raje malo miru kot 200krav. Preselitev kmetije......fajn se sliši....Kam? Vsi vemo kako je s papirji, birokracijo, prispevki,....

Ni dovolj nekaj filozofirati, kaj bi lahko in kaj ne.... Fajn bi bilo obiskat malo kmete in jih povprašati o problemih na podeželju. Vsak se znajde nekako po svoje in nobena kmetija ni enaka drugi in zato jih je tudi malo tistih pravih profesionalnih. Ker tudi mnogokrat tisto mešano kmetijo eno leto rešuje ena "panoga", drugo leto pa "druga". Ampak še največ fizičnega dela in mantre je ravno na takih kmetijah. Na žalost po vsem opravljenem delu človeku zmanjka volje in ambicioznosti po nekem skokovitem in čudežnem napredku! In kdor tega ne sproba mu je lahko govoriti kako se specializirati.... Procesi, ki se tičejo kmetijstva enostavno prepočasi potekajo.... Vidimo, kako težko je nekomu predat kmetijo mladim... To so veliki problemi!! Vidimo kako težko je izvajat komasacije.... veliki problemi!!! Tepemo se za to ljubo zemljo.... eni zato, da bo pač številka večja od sosedove, eni iz veselja, eni zato ker se je kmetija posodobila z mehanizacijo in jo je potrebno čim bolj izkoristiti... In govorimo o nekih cifrah 10-30k€/ha.... ja kam se vkalkulira ta strošek? In nakup par hektarjev lahko neko kmetijo paralizira za več let.... Ampak brez štalce ni kravce. Mogoče kdo ne vidi velikih problemov.... dokler gledaš stvari iz neke distance. Ko pa pristopiš med ljudi in na teren pa pred neko dejstvo ko se odločaš pa slika postane večbarvna.

Na KGZS je bilo enkrat eno srečanje/predavanje za mladih kmetov na katerem je govoril specialist za ekonomiko. Bila je tema v smislu kako naprej, kako se znajti, da preživimo in da smo majhni in kaj bomo..... Govoril je na primeru neke zahodne kmetije kjer so bili na ekskurziji. Govorimo o kmetiji o nekih kolikor me spomin drži 400ha, 200 krav-mlečnost top über alles, kjer pa je od strojev stal samo nek star Fendt + kak priključek al dva, že zdavnaj odsluženo. Seveda so bili ti naši popotniki totalno presenečeni nad strojnim parkom, pa so lastnika vprašali kako to..... Odgovor? "Ja, saj smo že razmišljali o novem traktorju pa nevem ali bi na banki dobil kredit zanj"......... Sem se provokativno oglasil z "ja, čemu smo potem mi danes sploh tu".... požel sem nasmehe....verjetno se nobeden ni zavedal situacije. Kot pravim, vsak se po svoje znajde in če tip z 400ha in 200 krav ne dobi kredit za traktor, potem mi ga ni potrebno predstavljati za nek vzor, ampak bi lahko bili vzor mi 10-50x manjši kmetje, ki vendarle nakako preživimo. Pa smo tu.... vsak se znajde po svoje da preživi, komur se ne ljubi bo pač zaprl vrata.

Ni vse tako črno.

Sam vidim polno novih začetkov in se za slovensko kmetstvo ne bojim.
Pravzaprav vidim še ogromno potenciala- ki pa ni le v ha donosih in l mleka.
Čeprav se tudi tu da še veliko naredit.

Je pa tudi res, da je kmetijstvo v slo socialni korektiv ampak to ni opravičilo da se od kmetijstva ne da živet.



NA zgornji primer pa le tole ni nujno da si ti lastnik 400 ha kmetije niti krav.
Enostavno plačuješ najemnino in živiš od svojega dela.

Kmetje v slo pa so povečini na obeh koncih lastniki kapitala (zemlje, strojev) in delavci na kmetiji in so mogoče celo v boljšem položaju.
Dvomim da bi nekdo, ki si lasti 400 ha zemlje delal s starim traktorjem.
Če je pa večino v najemu ali kako drugače obremenjeno pa se zgodba lahko hitro obrne.
Višina najemnine dosega tam do tretjine vrednosti pridelka- potlej pa računaj.
http://www.dairyco.org.uk/market-information/farm-expenses/land-prices/rent-prices/

sebo je napisal/a:

Zato pa obstajajo združenja, kmetijsko ministrstvo ipd. Če se gre za neko nelegalno podporo (proizvodno vezano subvencijo) se lahko sproži spor, če tako meso prihaja v SLO. Seveda rabiš za -to nekaj znanja in kapitala- oboje pa je med slovenskimi kmeti bolj borno .

Verjetno imata v mislih organizacije proizvajalcev. Obstajajo izjeme znotraj eu trga katere v sloveniji ne znamo spravit k življenju.

Primer : pred leti so vleteli nizozemci s ceno paradižnika 0,35€/kg dostavljen v slovenijo. Če bi imeli zelenjadarji svoj OP bi lahko svojim pridelovalcem v tem času subvencionirali razliko na trgo do neke minimalne tržne cene. Sam pogoji za OP v zelenjadarstvo so tako zastavljeni, da bodo težko kdaj zaživeli.


Fiksno je to, da se kmetje po svojih panogah moramo povezati v zadruge in prodajati enotno in skupaj!

Glede na to da je skoraj vsako leto razpis za podporo skupinam proizvajalcev, sem mislil da je zadeva uveljavljena.



Kar sem hotel linkat je tole.

ZDA farm-bill oz kaj on podpirajo v kmetijstvu

http://www.reuters.com/article/2014/02/04/us-usa-agriculture-farmbill-factbox-idUSBREA131HX20140204ž

tričetrtine gre za nakupe hrane za najrevnejše (cca 750 miljard v desetih letih)

Pa je kje podatek koliko skupin proizvajalcev imamo v Sloveniji in o kakih zneskih govorimo ?



Pa je šla koruza iz osrednjega dela Prekmurja.

Citiram:

Dejan Židan je povedal tudi nekaj o aktualni kmetijski politiki. Ker prihaja do klimatskih sprememb, ki pa žal vplivajo tudi na kmetijsko politiko, še bolj pa na pridelke, bo potrebno razmišljati o tem, da na peščenih tleh v okolici M. Sobote, kjer zadnjih 10 let ni uspevala kuruza, le-te ne bomo več pridelovali. V takih primerih bomo sejali žita, ki jih te klimatske spremembe ne bodo toliko prizadele. Načrtuje se sprememba zakonodaje, kjer bo kmetijsko ministrstvo določalo pridelavo kulture za določena demografska območja, ki ne bodo tako močno prizadeta od suš. S tem določanjem bomo dosegli večjo pridelavo žit, ki jih v Sloveniji še vedno primanjkuje. Poskrbeli bodo, da na takih območjih pridelovalci dobijo dodatek k subvencijam. "Ker lahko vsak lastnik dela s svojo zemljo kar hoče in na njej prideluje kar hoče, bodo tisti, ki te zakonodaje ne bodo spoštovali tudi sankcionirani pri subvencijah," je o spremembah zakonodaje pojasnil Židan.

Mi je pa zanimivo tole: ponovem bomo v kolobarju zamenjali koruzo z žiti. A gospod minister slučajno ve kaka je sestava kolobarja v tem delu Prekmurja in če se zaveda, kaj je pravzaprav izjavil ? Torej ukinimo tudi oljne buče - saj te tudi niso odporne na sušo, ukinimo kmetijstvo da nebodo meli probelmov z nami. Prekmurci bomo pa prodajali safari turizem bogatim gostom,...




http://www.pomurec.com/vsebina/21893/Stranka_SD_v_M._Soboti:_Na_Ministrstvu_za_delo_primanjkuje_kadrov